Leodora
|
Ja, ravno tale zadnji Oprah šov (gledala sem ga 1., verjamem, da to ni naključje!) me je vrgel iz tira. Tudi meni se je dogajala - sedaj si priznam spolna zloraba. Relativno dobro sem vse skupaj prežvečila, delala na sebi, brala knjige in skušala odpustit...Mislila sem da je zloraba samo neko "konkretno" dejanje, torej da nekdo sexa s tabo-posilstvo. na srečo sem se tega ubranila, se je pa dogajalo dotikanje, božanje, tiščanje tiča med moja bedra, tako in drugačno plazenje po meni...od 4. leta, ko je k nam prišel očim, pa tja nekje do 18., ko sem šla od doma študirat v drug kraj.Enkrat mi je dvignilo plafon in sem povedala mami, ni mi verjela, butasto me je gledala in spremenila temo-kao da ništa nije bilo. in pozabila...nisem imela več poguma izpostavljat. s fotrom (očimom) po 3 mesece nisva spregovorila besede, niti dober dan- ker sem se seveda jaz branila, upirala, kričala, tastara je bila pa zraven (npr. v kuhinji, s starim pa v dnevni), in ko je le prišla pogledat, se je bedasto režal in se dela, kao da se za hec malo pretepava in bockava...in ko je bil užaljen, je rekel da sem pa mal pretiravala z grdim obnašanjem, kričanjem, grizenjem, brcanjem, da ne poznam heca in me je ignoriral po 3 mesece...meni je bilo čist kul, problem je bila tastara (tudi če je moja mama- v tem primeru jo sovražim!!! in je tastara še premila beseda zanjo!!!)ker je zahtevala od mene da se mu opravičim...če sem namignila, zakaj se mu ne bom, ker nisem kriva, je vztrajala pri svojem...
ok vse to sem nekako prežvečila, ne vem potlačila, sprejela, odpustila,...karkoli...pač relativno ok funkcioniram, z možem imava ok spolne odnose,... PROBLEM je pa drugje. Mogoče nisem na pravem forumu-lahko me preusmerite, če še najdete kje bolj primerno temo:
Problem je, da živimo v mansardi pri tastarih, imam hči staro 4 letain pol, sina, dobre 3 leta. Razložila vse o dotikanju- da ne smeta dovolit, bla, bla, bla,... vendar je hči izredno navezana na dedija (tega očima). jaz pustim otroke da imat pač normalno stike z babijem in dedijem in ne sovražno nastopam. Ker stvar moramo urejat mi. Ampak jaz izgubljam avtoriteto, vpliv. Nisem prva-dedi je prvi. ker daje potuho. pogovorila sem se lepo, z enim, drugim, skregal smo se že, na "hard", moža je celo hotel udarit, ko mu je mož na miren argumentiran način povedal, da ne dela prav, ker otroke obrača proti nam. Tastar stoji zraven, drži v rokah tamalo in se mi ruga v obraz.razložila sem mu, da mene ne gane, ampak otroku dela škodo. Da je lahko do 11h zvečer pokonci, ko je pri njih, da poje na tone sladkarij, ker jo kupuje, vse ji pusti, nobenih mej, nobene vzgoje... jaz pa berem knjige, svašta, da bom ja vzgojila ok otroke...reda nimamo nikakršnega, skratka luda kuča... problem je, da zaenkrat (vsaj kako leto) smo še primorani živet tu...
no in ker jo z vsem tem razvajanjem kupuje, me je strah,. da se moja zgodba ne ponovi skozi njo. včasih jo povprašam, če jo je dedi kje božal, če jo boža po ritki,... zaenkrat sicer pravi da ne..vendar nisem prepričana-ker je zelo pametna, razložila pa sem ji da je nihče ne sme božat po ritki in luli in zizah in bla, bla,razen mami in ati, kadar jo umivava. vprašala je zakaj? Ker se to ne sme ni prav, ni lepo, to je samo tvoje, samo ti se lahko dotikaš... (kaj naj ji rečem????)in ko sem jo vprašala če jo dedi boža? Je najprej kot da je hotela pokimat, potem je razmišljala in rekla ne... kaj naj si mislim...če se še ni zgodilo se pa še lahko...Morda celo sinu??? Tastar je še mlad, 50 let, prej z avtoritativno hitlersko vzgojo, zdaj pa mu mala serje po glavi, vsi drugi pa ne smemo nič rečt. Če pa tastari kaj rečem, pa itak zanika, ker jo ima dedi takooo rad...itak da jo ima!!!!kaj naj ...če prepovem obiske-kako naj to preprečim v eni hiši, da se ne bi srečevali, če pa vedno takoj letita oba k dediju in babiju...in vedno jih komaj dobimo domov... z možem sva o tem govorila...moj zaključek je- ni se mu na srečo zgodilo kaj podobnega in me ne razume- ker zaključek debate je vedno: "mislim, da se preveč sekiraš, pretiravaš"... meni se vrti pa pred očmi moj film...točno taka deklica sem bila kot je sedaj moja punčka... morda bo pa imela srečo pa se bo ta prasec še kako leto zadrževal, da se bo potem lažje branila...oz. razsodila kaj je prav...
ne vem česa me je bolj sram-same zlorabe ne...ampak to, da sem še vedno ostala v družini in sodelovala navzven, kot da smo happy family. Super ljudje, pošteni, pridni, delovni, skratka že kar kičasti za okolico... za kozlat!!!Hinavščina na kubik...in jaz še vedno živim v tej bajti, čeprav se že od 15 leta upiram da ne bom tu..ja tega me je sram- da ne najdem poguma, poti za stran...ker je vse povezano s financami,žal... če kaj rečem...kaj naj- moja beseda proti njegovi....bil je vojaški policaj- vsi policaji ga poznajo, kako fejst dec je- zraven koga bi potegnili? Orožje ima in gleda Crime fox... ja mogoče pretiravam, samo se ne bi čudila, če bi ga hotela zašpecat, da bi nas postrelil, k itak ne bi mel kej zgubit - ker bi pol še sebe, saj bi ubožček izgubil dostojanstvo in lep obraz... mogoče pretiravam...mogoče pa tudi ne... hvala ker sem to lahko delila z vami...vesela bom vsakega odgovora...vse dobro vam želim, zacelite svoje rane in predvsem ne pozabite na svoje najbolj ranljive - zaščitite jih!!!
|
Natisni
Vesela bom, če delite z mano še kakšno vašo izkušnjo. 
točno tako. nihče ne ve, kaj preživljaš, tisti z majhnimi ranicami, vidnimi navzven, pa so deležni vse pozornosti in podpore. kako znano. 
