|
RE: Mojemu je dolgčas, vsak dan mu je isti,.... 1.7.2011 9:51:05
|
|
|
|
ronja
|
se podpišem pod tt, pelin in picolo. To, kar si ti povedala al pa pač najti si take hobije/zaposlitev/dejavnosti, ki ne zahtevajo veliko denarja ali pa sploh nič... Tega ni tako malo: mi tudi šparamo za večje stanovanje in si ne privoščiva veliko - vendar si privoščiva kaj za dušico. Dostikrat so to zastonj stvari - saj veš, najlepše ne stanejo nič . Ko je imel prejšnjič lubi krizo, recimo, sem zvečer naredila čokoladni fondi - in je dosegel namen: videl je, da vidim, da mu je težko in da bi mu rada pomagala, naredila življenje lepše. In potem se je kar nekak vse šlo na boljše. Pa čeprav se mi je tudi neumno zdelo, kaj je siten na otroka, čeprav sta bili čisto ok, če mu gre situacija v službi na živce. Ampak sem se ugriznila v jezik in mu najprej ponudila roko. Če se ne bi hotel odpret in se samo mulil in težil v nedogled, bi pa seveda pop. Ampak po parih dneh pa lahko najprej probaš zlepa . navadno celo dela . Verjetno se tako, kot ostali starši, pač prilagajamo otrokovim potrebam. Čez teden so dnevi precej podobni: služba, vrtec, popoldne pa knjižnica, kakšna predstava, igra na igralih v okolici, igra na ulici, v stanovanju. Zvečer: priprava na spanje, spanje... Seveda se vsi prilagajamo otrokovim potrebam, vendar vseeno ne smemo čisto pozabit nase (take one to know one ). Lej, tile popoldnevi, ki si jih opisala - so vsi popolnoma podrejeni otroku: otroške predstave, igrala v okolici, igra na ulici in v stanovanju... Včasih je fajn za družino (kot celoto), da naredi tudi kaj, kar ni najbolj luštno otrokom, napolni pa baterije staršem. Včasih je fajn it nekam, kjer se bo mogoče otrok res dolgočasil, bo pa vaju zbližalo. ni treba, da je vse non stop samo okoli otrok (pa veš, da sem precej na otroke mahnjena - ampak vsi psihologi ti rečejo, da je največ, kar jim lahko daš, ljubeč odnos med staršema... tako da se splača vlagat tudi v to.) Mi imamo pravilo tehtnice - ali je nekaj za celo družino + ali -: ko izbiramo dejavnosti, gledamo na vse: vsak član doda svoj del: enemu je ena stvar super, drugemu pa niti ne - in potem tehtava, kaj je boljše za celo družino. zato gremo na izlete tudi tja, kjer "otroci itak ne bojo meli nič od tega in je čist brezveze" - no, nam ni. Ker imava midva nekaj od tega in ker ni treba, da se otrok ves čas nekaj uči in razvija. Včasih lahko tudi čisto normalno živi, se igra in dolgočasi. Skrbno moramo varčevati, da naberemo denar za 14 dni morja in da bi še čez vikende hodili nam pač ne znese. On tega ne razume in se zdaj drži, da mu je dolgčas. Ali samo ti vodiš finance ali jih skupaj? Če jih samo ti, mu prepusti del vodenja in naj sam organizira tako, da se bo pač izšlo. Mogoče te preseneti in najde kako možnost. Če jih skupaj in je njemu čisto jasno, koliko imata in koliko si lahko privoščita, imata mogoče različna izhodišča - morda on ne rabi hotela, ampak samo izlet za en dan na morje - to pa ni takoooo zelo drago. Mater, zakaj meni ni nikoli dolgčas, vsak dan bi imel lahko še nekaj ur in verjetno še ne bi postorila vsega Zato, ker si okupirana z otrokom in ker ti je to, da narediš njej življenje čim lepše, glavno gonilo. In ker nikoli ni dovolj dobro, dovolj vsega, itd... ne bo dan nikoli imel dovolj ur. Ne vem, so tudi vaši takšni, da ležijo na sedežni in čakajo, da dan mine? Ne, ni tak, da bi samo ležal, sedežne itak nimamo, na tleh te pa hitro začne vse bolet, pa še malidve lezata po tebi . Ima pa tudi on kdaj krizo, tako kot jaz in je siten kar tako ali pa pogreša stare cajte ali kako dogajanje. Takrat se pogovoriva in vedno najdeva kako rešitev, pa naj bo še tako banalna. Včasih je dovolj že to, da te nekdo sliši, poizkuša razumet in čutit s tabo. Torej: najprej se pogovorita - ampak ne tako, da mu očitaš, zakaj pa tebi ni nikoli dolgčas, ampak da ga poizkušaš razumet. Potem se zmenita, da bosta skup vodila finance in bo lahko tudi sam predlagal kako stvar, potuhtal izvedbo in si uresničil željo - pa še ti boš imela manj dela. Če greste za 1 dan na izlet na morje, ne boste ravno obubožali - vsem bo dobro delo, lažje boste dočakali dopust in mogoče bo tudi možu dalo motivacijo za delo in dodaten zaslužek. Nikogar ni treba brcat v rit, jz čist štekam, da monotonost, naveličanost, nezadovoljnost,.. vodi v psihično utrujenost, depresijo, apatijo in brezvoljnost. podpis. Vožnja na morje 1x tja in nazaj pride nekaj, vendar ni neizvedljivo, če imata oba službe... Mogoče imata na primorskem celo kake prijatelje, ki bi vam dovolili, da postavite šotor na njihovi parceli za eno noč in bi lahko tam ostali cel vikend: mali bi dogajalo, mož bi bil srečen, ti pa tudi... Pri nas je bilo tako, da je bil lubi vedno za, ko sva planirala, ko bi pa morali it, se mu pa nikoli ni dalo. Potem sva ugotovila, da je zmatran od vseh obiskov (smo imeli obvezen obisk 1x čez vikend pri njegovih): en dan v vikendu navadno porabimo za to, da naredimo vse, kar se je čez teden nabralo, pa ni bilo časa naredit, malo pospravit, it na trg ali kaj takega, potem če imaš naslednji dan še obisk, se ti valjda nikamor več ne da. Obiski so super za babice, so pa včasih utrujajoči za mlado družinico (vsaj za našo so bili), ker se hitro zgodi, da nimaš več nič časa zase, za intimo, za kak pogovor s partnerjem... Ko sva to pogruntala, sva dala obiske malo na stranski tir, gremo, kadar si želimo, ne pa vedno, kadar si želijo drugi in gremo kdaj čez teden, da imamo potem vikend fraj. In smo vsi 4je bolj srečni, resnično - tudi punci, se vidi! sem spoznala, da bomo vseeno živi in zdravi, če bom dala vsakodnevne gospodinjske in starševske opravke vsaj vsake toliko časa malo na off in si nafilala baterije... Hehe, vsaka mora do tega prit . Na srečo je meni lubi to kar direkt povedal (večkrat;), hehe. Imamo pa podobne ideje - mi tudi radi jemo v naravi:). Nekajkrat sva šla z mojim v letni kino in to kar s štručko skupaj, ki sva jo prej nahranila in je pridno spala cel film... hehe, to sva pa tudi midva parkrat probla z Ronjo - smo šli peš na grad in je zaspala v vozičku in se zbudila cca 5 min. po začetku filma . sem jo nahranila, ampak moje dete je bilo zelo nespeče in če skrajšam zgodbo: pojma nimam, o čem je šel film .
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|