|
Anonimen -> RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v Polnočnem KLubu (5.7.2011 23:20:03)
|
Ena resitev je ze v pogovorih, kot je tale diskusija na RR - da ljudje razmisljajo se v drugih okvirih, da se o tem govori, da se isce resitve -- torej, kolektivna odgovornost, ki spodbuja osebno odgovornost. Afrika potrebuje eno: manj vtikanja Evrope, Amerike, Indije, Kitajske itd. v njihove vire, saj je kontinent dovolj bogat, da se prezivi sam. Problem je v pretekli in pol pretekli zgodovini. Afrika je bila vedno od nekoga odvisna - ker so jo tako naredili. Namrec, bogastvo ki ga kontinent skriva je seveda bil in bo vedno privlacen. Vkljucitev velikih korporacij pa zaplete zadevo do te stopnje, da se zdi da en posameznik ne more veliko.
Nestle je npr. razvpit primer: uvaza surov kakav iz Gane, ki je najvecja pridelovalka kakava na svetu. Potem pa predelan kakav izvaza nazaj v Gano za, seveda, nekaj procentno povisano ceno. Ce bi Gana lahko uvedla industrijo in proizvajala lastno cokolado bi bila izredno bogata---kar naenkrat. Zakaj to ni? ker druzbena ureditev stevilnih afriskih drzav ni enaka kot v Evropi. Temelji na sistemu plemenske skupnosti, ki v mnogih drzavah, tudi Gani niso vec tako jasno zacrtane, ampak podtalno se vedno obstajajo. Tako ima pescica ljudi blazno bogastvo, vecina pa, ce so srecni, vztrajajo na nekem srednjem sloju. Ti bogati od nekod denar morajo dobiti - prodajo tisto, kar imajo, za mastne denarce, ki grejo njim, ostali delajo za ficnike.
Manj razvite drzave od Gane imajo se to napako, da je velik procent ljudi, ki so zelo revni, nimajo sistemov, ki bi jih podpiral - niso socialne drzave- ni obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni pokojnin (zato so otroci taksno bogastvo, so nalozba za prihodnost, ne samo drzave, nacije ampak posamezne druzine, saj bodo skrbeli za ostarele), ni socialnih transferjev pomoci, ni stipendij itd. Ni niti tako osnovnih stvari, kot je npr. zakon o informiranju (Gana, Juzna Afrika, po novem Nigerija, ce se ne motim se Senegal so edine drzave, kjer je zakonsko doloceno, da morajo politicne odlocitve biti javno dostopne informacije -- Sierra Leone npr. ze nekaj let caka na sprejetje tega zakona, vmes pa vsake nekaj kratov pretepejo kaksnega novinarja, pretepaci so iz policijskih vrst, delajo po nalogu vladajoce stranke, informacije ne pridejo v obtok, ljudje se ne morejo boriti-- ce nisi informiran, ne mores storiti veliko, saj se boris proti sencam). Tega je ogromno in vsaka drzava ima svoje posebnosti. Afrika je en konglomerat kultur, religij, navad, obicajev in zakoreninjenih tradicij, ki jih ne moremo posplosevat. Primer Nub je povecano priseljevanje Islamskih priseljencev, ki jih nacrtno naseljujejo na podrocje za to, da bi se Nubska kultura pocasi izrodila. Nube, ki so izredno ponosni bojevniki, imajo vec tisocletno zgodovino in segajo v cas Egipcanskih faraonov - nekaj dinastij faraonov je bilo pravzaprav crnih in so prisli iz Nubskih gora v zgornjem delu Nila. Tega se ne omenja, ko se govori o Sudanu in Darfurju. Govori se o vodi, govori se o bitki za ozemlje, ne govori se o politicnih motivih, ki so zadaj. Bo tehnologija pripomogla kaj k ohranitvi te kulture? Ne, direktno ne, ampak ce bi vec posameznikov, vec Evropejcev, vec belcev vedelo o zgodovini teh ljudi, gledalo Afriko resnicno skozi prizmo zibelke civilizacije ne pa kot usmiljenja vreden kontinent, ki potrebuje belca, da ga resi, bi se naredilo ze ogromno. Spremembe se rojevajo v glavah in obicajno v glavah posameznikov, tistih redkih, ki si upajo sanjati, kot si je upal Martin Luther King in si drznejo kljubovati in upirati, kot si je upal Nelson Mandela. Beli clovek mora spoznati, da Afrika vse kar potrebuje je sprejetje njenega ponosa, njene zilavosti in dovoliti Zenski, afriski mami, da doseze spostovanje, ki si ga zasluzi. Vecina fizicnega dela v Afriki je delo zensk, moski govorijo in diskutirajo o politiki, o resitvah, ki jih ni, o nasprotniku, ki se ga ne vidi. Med tem pa zivljenje tece in naprej ga vodi zenska.
Pomoc v obliki humanitarne pomoci je, z besedami mojega afriskega prijatelja: dead help. Tega sami nocejo, ker resi problem samo zacasno. Spremembe bodo potrebne v politiki, v sprejetjih zakonov, ki se nam zdijo samoumevni, v gradnji cest, zeleznic kjer se lokomotiva ne bo kvarila vsako uro, v gradnji sol, kjer bodo ucitelji placani dovolj, da se jim bo splacalo dejansko it v sluzbo delat. In v, vsaj omejitvi, ce ne izkoreninjenju podkupovanja. Tudi to je povezano s preniskimi placili za opravljeno delo, zato vsak zasluzi se nekaj zraven...in krog se zavrti znova.
Kaj lahko storimo mi? Malo, ampak lahko pricnemo pri zavedanju o dejanski situaciji v Afriki, ucimo otroke, o kontinentu, ki je bogat in ne samo reven in bolan, ter predvsem govorimo o Africanih kot o ljudeh s potencialom, ne pa o 'crnckih, ki se ne zganejo sami in o crnuharskih lenuhih' -- vse to slismo ves cas, tako v Sloveniji kot kje drugje. Se enkrat, spremembe se dogajajo najprej v glavah posameznikov. In ce mislite, da o Afriki ze dovolj veste ali pa da ne morete storiti nicesar, ker prihajate iz ene male drzavice, ali pa da itak je vse tako zelo zapleteno, da ena tetka iz Zgornje Kungote ne more spreminjati sveta ...think again. Danasnji svet je globalna vas, tisto kar doleti nekoga v Darfurju, lahko mene in tebe doleti cez nekaj let...v drugacni obliki, a vendar s podobnimi efekti. Homo sapiens je homo faber --bil in bo, ampak to njegovo nagnjenje k delu, k agensu hkrati pomeni tudi konstantno tekmovanje, kdo je boljsi in kdo bolj uspesen...s tem pa kdo si zasluzi vecji luksus in vec udobja. Nobena stvar nam ni podarjena, svet se vrti v sistemu dam-das, in danes jemljemo, jutri bomo morda ze morali dajati. Kot Afrika, ki to pocenja za stoletja...z vedno vecjo kolicino v Evropi, Ameriki in Avstraliji izsolanih africanov pa dosega kapital, ki, ce ga bo znala pravilno naloziti, lahko v prihodnjih dveh generacij doseze ogromno...ko bi se ji le uspelo resiti pozresnih lovk teh istih, zavojevalskih, drzav.
Ronja, sprasujes kaj delam, da pomagam? ucim se. Berem, govorim, razumem. Ceprav sem belka in prihajam iz napredne Evrope, skusam skozi prizmo Afrike razumeti od kod prihajam in kdo sem. Pomagam v oblikah, ki so mi dovoljene in kjer lahko--kot posameznica posamezniku. Ne mores pomagati celemu kontinentu, lahko pa pricnes pri posamezniku. Sistem efekta, ki ga je lepo prikazal film Pay it Forward. Vanj verjamem. Morda sem pa samo optimistka...naj cas pokaze.
|
|
|
|