|
ronja -> RE: Vse pokvarita... (19.6.2011 15:35:18)
|
Otrok pri petih letih že loči igro, od razbijanja igrač.
Metuljina fanta sta oba skupaj stara 5 let, vsak posebej pa 3,5 in dobri 2 leti... Se mi zdi, da se vsako leto tu precej pozna... Precej je pa tudi odvisno od samega otroka: Ronja je precej trgala knjigice, ko je bila še mala, Lejla pa ne, pa smo obe enako učili. Pa jih zdaj seveda nobene ne več - sta pač že prerasli to fazo in po letu in pol se da otrokom po mojih izkušnjah precej več dopovedat. Pri fantkih so te faze uničevanja baje navadno daljše in intenzivnejše.
Midve s sestro baje nisva namerno uničevali igrač, brat se je pa igral izključno tako, da je z enim lesenim tovornjakom, od katerega so vsi mobilni deli dol popadali, tolkel po avtomobilčkih, ki jih je dobil. In vsakega zmrcvaril. Samo moji mami se to ni zdelo vprašljivo, prej luškano in mu je mirno pustila;). Je pač ni motilo. Jaz bi sicer postopala malo drugače.
Metulj, mogoče jima daš določene igrače za "popravljat", ostalih stvari se pa ne popravlja s kladivom, ampak se jih recimo samo šraufa - z izvijačem se ne tolče, bo manj škode;). Če začne po tistih tolčt, vzameš kladivo.
Zadnjič sem tudi brala intervju z Juulom, ki pravi, da so fantki pač bolj divji po naravi in da jih moramo naučit dat ven njihovo moško energijo na nek nedestruktiven način. Pravi, da ga to lahko nauči samo oče (oz. moški). Sama nisem ziher, mogoče lahko tudi kaka divja mama pomaga, vem pa ne, nimam fantka, tako da ne bom pametna. No, skratka: on predlaga pri takih fantkih vsaj 20 min. intenzivnega ravsanja z očetom na dan. Tako se baje naučijo, kako sprostit vso to gibalno energijo, ne da bi koga ali kaj poškodovali. Predlagaj svojemu možu, baje da so rezultati odlični (tako Juul iz prakse).
broj 1 je tak, da hoce vse preucevati - in njemu je pac gust, ce gre zadeva na prafaktorje. ce se potem ne da vec sestaviti, je to pac cena preucevanja
NO, to ni slabo - radovednost je po moje dobra. Sama sem svoji punčki odtrgala glavo, ekr me je tako zanimalo, kako je narejeno to, da lahko joka. Sem pogruntala, tiste cevke in vse - mi je bilo zelo fascinantno in še zdaj mi ni žal, da sem jo "razstavila", to je bil en prvih raziskovalnih aha trenutkov. Se je sicer dala nazaj sestavit (za razliko od tega, ko sem jo postrigla[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], kar je bilo irreverzibilno). Pa sem dokaj normalna potem ratala (me pa še vedno zanima, kako stvari delujejo:).
metulj, kaj pa če mu daš kake stvari za razstavit - pač dotrajane strojčke - to jim dajejo pri nas v vrtcu, vse, kar je zanič, prinesemo in potem ali se punce igrajo dom s tem, ali pa fantje razstavijo na prafaktorje - recimo kak star radio - s tem bo imel dela še pa još!
o, ja - ideje ima strasne. zadnjic sm nasla 2 sravfencigerja (kako se pa TO po slovensko rece) zataknjena v vticnico. k sreci sta plasticna, ampak - pa kje te ideje najde?!?!?
Ja, kje misliš? Videl je nekoga, ki je kaj popravljal, verjetno je z merilcem napetosti preizkušal, ali je izključil pravo varovalko in je vtaknil merilec (ki zgleda na las podoben šraufencigerju/izvijaču) v vtičnico. Ronja je to isto naredila, naslednji dan potem, ko je lubi popravljal... Treba jim je že takrat razložit, da se tega ne sme delat, da to lahko samo odrasli, samo kadar not ni elektrike in jo prej izklopimo, jim pokazat, kje so varovalke itd... Vsaj pri Ronji je pomagalo. Sicer pa ni težko dobit ideje, da vtakneš eno stvar, ki paše not, v luknjo...
mah, mene bolj zivcira to, da ni prav nic nezen do nicesar
Do svojega brata je:). iN to je glavno:)
samo da se cuje. sto glasniije to bolje.
Naredite bobenčke - ene maš na mojem blogu pod ustvarjamo z otroci. Pa tudi niso tako zelo hrupni (mi živimo v bloku;).
, jima daj eno desko, vsakemu eno pravo kladivo in vrečo žebljev.
Tudi to delajo v našem vrtcu. Mamice so se kar križale, ko sta vzg. povedali, da jima to dajo za delat, ampak nisem slišala, da bi se kateri poškodoval pri tem.
Sicer pa pri nas Ronja sploh ne dojame, da kake stvari niso popravljive - enostavno vedno misli,d a bova že znala stvari nazaj popravit... Kar je včasih rahlo anoying. Sicer nič ne uniči nalašč oz. tako, da bi tolkla, vendar pa za vse pričakuje, da bom znala popravit.
andea, tvoj bratec je zadnji sinček od tvoje mami in je po moje zato malo razvajen, vsaj po tvojem opisu sodeč. Pri nas je bilo tudi tako - če starši ne postavijo mej, jih otroci preizkušajo. In če ne prej, imajo potem težave v šoli, ko ostali pač ne vidijo tega bitja enako, kot ga vidi mama in mu tudi ne pustijo vsega razturit... Tako da bi se jaz na tvojem mestu pogovorila z mamo, ker tole res ni ok - fant je star 8 let, zaboga! Ne pa 3! To ni nobena faza!
ni rečeno, da se moramo vedno učiti na napakah...marsikdo veliko stvari prej razume in napak zaradi tega v tej smeri sploh ne dela...
S tem se strinjam - na splošno mi ni bil nikoli všeč koncept "na napakah se učimo", ok, lahko se, ampak zakaj morajo bit moje? Saj se lahko tudi na tujih[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Se pa strinjam, da se nekaterim boljše da dopovedat, kaj sledi, drugi pa morajo sami probat, da vidijo, da je res tako. Vendar bi si želela otrokom čim prej privzgojit tudi prvo varianto, ker je precej manj boleča na splošno v življenju... Zaenkrat imam glede tega kar srečo, s puncama se večinoma da zmenit, samo nista tako komplicirana karakterja, niti nista destruktivni.
Ampak starši radi delamo napako, da otroku vsiljujemo svoj edini pravilni pogled na svet, s tem pa mu pričnemo omejevati domišljijo, no. Če se strinjaš ali ne. Če bi Picasoju privzgojili, da se obraz edino pravilno nariše z dvemi očesoma, nosom in ustami spodaj ter dvema ušesoma ob strani, najbrž ne bi postal eden najpriznanejših abstraktnih slikarjev...
Bambina, sicer imaš point s tem, da moramo otroku pustit domišljijo, vendar sem prepričana, da so Picassa vzgajali,d a se riše obraz z 2 očesoma in usti spodaj. On je najprej krasno risal realistično - in po tem tudi zaslovel - njegove najbolj znane bikoborbe so sicer malo stilizirane, vendar še vedno precej blizu realizmu - noro dobre slike! Meni veliko bližje kot kasnejši kubizem. Ampak ljudje z bujno domišljijo se navadno ne pustijo ukalupit, iščejo nove poti, tudi kadar jim drugi rečejo, da je samo ena prava. To so tisti, ki so res po duši raziskovalci/umetniki/... Vsi pač niso taki in to ni nič narobe. Enega res nadarjenega po moje težko zatreš, če ga učiš, kako je prav.
hehe, kadar se imata moznost zdivjati, se doma prav kultivirano igrata
metulj, tole daje slutit, da bi znala Juulova metoda pri vas pomagat... Fanta se morata zdivjat - na en primeren način.
|
|
|
|