|
Vijoličarka -> RE: Ne morem verjeti!!! (17.6.2011 8:56:11)
|
Če se le da, se politiki izogibam, ampak na to temo ste me pa 'zdrmale' in sem šla malo članke brat.
No, začelo se je že, ko sem slučajno gledala Preverjeno in s tem tudi prispevek o protestih pred parlamentom. Zanimivo se mi je zdelo, ko je novinarka vprašala zagreto starejšo gospo, kako bi predlagane spremembe zakona vplivale oziroma spremenile NJENO življenje. Babnica je buljila, kot tele v nova vrata in potem zmečkala nekaj v smislu, da se gre za to, da se 'to ne sme'.
Dalje ugotavljam, da praktično nihče od teh pravičnikov in zagovornikov pravic in blagostanja otrok sploh ne ve, da zakon ne omogoče posvojitve otrok istospolnim parom (žal, potreben je bil korak nazaj, da bi nekoč morda stopili dva koraka naprej), ampak samo partnerju, ki živi v registrirani istospolni zvezi z nekom, ki ima otroka, omogoča, da ga lahko posvoji. Domnevam, da velja isto pravilo, kot do zdaj, da se mora s tem strinjati biološki starš, če ta obstaja...
Če prav razumem, zakon rešuje naslednji primer:
Metka je vdova z malim otrokom. Zaljubila se je v Špelo in postali sta partnerki ter registirali svojo skupnost. Otrok živi z njima in sta edina starša, ki ju pozna. Ne pozna Metkinih staršev, ker so se ji ti odpovedali, ko je začela živeti s Špelo. Živijo skupaj cca 10 let, ko Metka zboli in umre. Zakon je dal Špeli možnost, da je otroka posvojila in kljub Metniki smrti ima otrok še vedno nekoga, ki ga pozna, ki ga je vzgajal, ki mu je starš po funkciji.
Če Špela ne bi smela posvojiti otroka, potem bi pridrveli Metkini starši in zahtevala zase najstnika, ki je doslej odraščal v nekem stabilnem in naprednem duhu. Špele ne bi smel več videti in ona ne bi imela nobene legalne možnosti, da si izbori vsaj obiske. Otroka pa bi ločili od nekoga, ki mu je bil po funkciji starš in ga iz okolja, ki ga pozna, na silo prestavili v novo okolje, s popolnoma drugačnimi vrednotami, v katerih je bil doslej vzgajan, med ljudi, ki jih ne pozna - to seveda ni važno. Važno je, da sta stara starša različnega spola.
Resnično ne razumem, kako si lahko vsi ti pravičniki, s Cukjatijem na čelu, drznejo trditi, da jim gre izključno za dobrobit otrok?
Sploh pa, če smo že moralni, natančni in občudujemo tudi nune na tovorstnih protestih - v 'dobrih starih časih', po katerih se jim tako toži, en bivši duhovnik, ki je prelomil svoje zaobljube zaradi ženske, ne bi imel šans, da postane 'ugleden politik' in še manj, da bi vodil množice na 'visokem moralnem pohodu za stare vrednote'. Cukjati je prvi, ki se mu ne bi smelo tožiti po 'dobrih starih časih'.
Žal, kot je videti, se nam obeta še en referendum.
|
|
|
|