IZVIRNO SPOROČILO: ares1

se mi zdi grozljivo to, da me pri težjih opravilih opazuje, ko ga prosim za pomoč pa pravi da naj sama nosim posledice in da on že ne bo trpel zaradi moje neumne odločitve.

IZVIRNO SPOROČILO: ares1

kar se tiče financ - pač preživimo lahko si privoščimo 1x letno dopust in tudi sicer nam ne manjka kaj, res pa ne živimo v izobilju. Res tudi starejša hčerka precej boleha, vendar vedno sama obiskujem zdravnike, ne obremenjujem ga s temi stvarmi, čeprav bi bilo lepo in prav, da bi tudi sam kdaj šel skozi te stvari. Ne rečem, da ni prizadet, ko sva z malo v bolnici, kar se zgodi kake 3x na leto. Vendar se mi to ne zdi zadosten razlog. Jaz sem tista, ki mora gledat ko otroka pikajo, ležat z njo v bolnici tudi 'po 10 dni, pa me to ne odvrne od tega da bi imela še enega otroka. Prav razmišljam, da bi ga zapustila, saj človek nima srca. Ja mogoče ima celo ljubico, pa take stvari itak partner zadnji izve, zato temu ne posvečam preveč pozornosti, ne izključujem pa te možnosti

Saj to ne more bit ljubezen. Saj človek bi pomagal tudi tujcu oz. tuji noseči ženski če bi videl da se muči. On pa ne pomaga niti meni.

Če hoče, naj pa to pokaže: to pokažemo tako, da človeku stojimo ob strani tudi, kadar se nam zdi, da dela narobe. Mu povemo, kaj si mislimo o njegovi odločitvi,potem mu pa pomagamo - v tem je fora ljubezni - da pač lahko računaš na nekoga. če tega ni, ne moreš prisilit.

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

včasih imaš pa pri nekaterih res občutek , da so komaj iz jame prilezli...pa še takrat dvomim, da so se moški do nosečih žensk tako ogabno vedli...Za dejanja, ki jih je kriv tvoj dragi, po moje ni nobene pametne razlage ali  razumnega vzroka...Po moje gre tu, seveda poleg pomanjkanja ljubezni, do čisto preproste nečlovečnosti...Gledaš nosečo žensko, ki rine ali dviguje težak tovor, pa se v prepričanju, da je pač za svoje stanje kriva sama, obrneš stran...feeej...
Osebno bi ti svetovala, da se malo ozreš nazaj v vajinem razmerju...če je on tako nečloveški ali lahko bi rekla sebičen, potem gotovo ni tak od včeraj...Tisto o jezi in šoku, ker si kljub njegovemu nasprotovanju zanosila, je meni bolj tako-tako. Gotovo je njegova nečlovečnost že večkrat udarila na plano, pa sama tega mogoče nisi opazila...Tudi midva z mojim se večkrat okrog kakšne zadeve ne strinjava in ponavadi jaz trmoglavo gonim svojo...Moj sicer ni navdušen, vendar me vedno podpira če zaradi moje trme potegnem ta kratko. Enkrat sem recimo v službi pozabila neke dokumente in sem jih kao nujno potrebovala doma (po pravici povedano ni bilo tako nujno, vendar sem hotela stvar čim prej rešiti). Zunaj je bil pravi snežni metež, jaz pa sem sredi tega obsedenega stanja hotela v službo, ki je mimogrede od doma oddaljena 30km. Moj me je prepričeval naj ne rinem ven in da bo vse skupaj počakalo,jaz pa ne bi bila jaz, če ne bi trmoglavila po svoje...Pa sem šla...Po poti sem po kakšnih 10 km zaradi divjanja in snega cepnila v kanal in tam lepo obstala...Skesano sem potem klicala mojega, ki je nato prihitel pome...Seveda mi pedagoško predavanje ni ušlo, ampak priznam , da sem si ga zaslužila...
Ti in s tabo tudi nerojen otrok, pa si takšnega ravnanja niti pod razno ne zaslužita...Vse noseče ženske bi morale biti deležne še posebne pozornosti in pomoči...Res da pri nosečnosti ne gre za bolezen, gre pa seveda za posebno stanje, kjer je  velikokrat brez partnerjeve pomoči in podpore precej težko...

(odgovor članu ronja)

IZVIRNO SPOROČILO: majči22

....tak moški pojma nima o življenju....

včasih imaš pa pri nekaterih res občutek , da so komaj iz jame prilezli...pa še takrat dvomim, da so se moški do nosečih žensk tako ogabno vedli..

IZVIRNO SPOROČILO: ares1

prosila bi za kakšen nasvet oz. mnenje:
nenačrtovano sem zanosila in sem se kljub nasprotovanju partnerja odločila otroka obdržati. Že prej imava 4 letno hčerko. Klub temu, da se za drugega otroka ni strinjal in se tudi do danes, ko sem noseča 4 mesece še ni sprijaznil se mi zdi grozljivo to, da me pri težjih opravilih opazuje, ko ga prosim za pomoč pa pravi da naj sama nosim posledice in da on že ne bo trpel zaradi moje neumne odločitve. Da ne bom dolgovezila s posameznimi primeri me zanima kaj bi storile ve v takem primeru. Saj to ne more bit ljubezen. Saj človek bi pomagal tudi tujcu oz. tuji noseči ženski če bi videl da se muči. On pa ne pomaga niti meni. Res rabim kakšno vzpodbudno besedo ali nasvet

IZVIRNO SPOROČILO: ares1

da on že ne bo trpel zaradi moje neumne odločitve.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Kako lahko prav vse pljuvate po očetu, ko pa slišite samo eno stran! če je nenačrtovano zanosila, je odgovorna tudi ares1, torej ni kriv samo dec, ki mu je ušlo! Če slednji ne želi otroka ima vso pravico da izrazi svoje mnenje, mami ima nasprotne želje, torej nimata skupnih interesov in boo za vse najbolje če gresta narazen. Razumem tako mamico ki želi otroka obdržat, vendar tudi očeta ki si otroka ne želi, kar je jasno dal vedeti partnerici!

se mi zdi grozljivo to, da me pri težjih opravilih opazuje, ko ga prosim za pomoč pa pravi da naj sama nosim posledice in da on že ne bo trpel zaradi moje neumne odločitve.[/quote]

IZVIRNO SPOROČILO: ares1

Po pravici povedano anonimen se mi ni treba posebno truditi da takšnega človeka obsojam in pljuvam po njem....Tu ne govorimo o tem ali si oče otroka želi ali ne, pa tudi o njegovih pravicah ne....večini gre v nos prav njegovo nečloveško obnašanje, ki ga avtorica opisuje zgoraj...Se pa strinjam, da bi bilo dobro če gresta narazen (posebej zaradi nje in otrok), osebno s takim človekom ne bi želela biti skupaj na istem planetu, kaj šele v zakonu...

(odgovor članu ares1)