|
Ursi2 -> RE: V vrtec po 3.letu (17.6.2011 8:45:16)
|
Živjo!
No, jz imam dve različni iizkušnji.
Prvi je sedaj star 3,4 lete . V vrtec je šel lani septembra, ko je bil sta 2,5. Še danes imam vsak dan problem, da noče v vrtec, da bi bil doma, da,.... In potem se od avta in do vrtca vleče ko megla, sam da bi pridobil na času. Potem pa se me vsakič drži za noge in se dere in joče in,.... Meni je težko po eni strani, po drugi strani pa vem, da sam izsiljuje in da mu ni hudega. Pa si potem vedno pomahama in mu vržem lubčka, pa ne pomaga veliko. Ampak potem se pomiri in se ima kr fajn v vrtcu. Se sicer bolj za sebe drži, noče delat vsega (kot npr. ko so se mogli vlečt na papir in so ga potem obrisali, pa zraven prilepili njegovo sliko. Je bilo edino njegov list prazen, ker ga niso mogle prepričat.) Pa tudi zdej, ko smo imeli zaključni sestanek vsi skupaj, ni hotel biti s sošolci in se z njimi igrati, ampak je bil skoz z nama in se igral samo z nama.
Mi je še sedaj žal, ker sva imela možnost ga dat v vrtec pri 1,5 letu, ko je tudi bil sprejet. Ampak smo imeli operacijo najprej 2.septembra naročeno, pa sma prestavila vpis na oktober. Pa je bil septembra bolan in so nam dali operacijo na konec oktobra in ga nisma dala v vrtec, ker sem hotela, da bi bil pa takrat zdrav. No, on je bil zdrav, ampak zdravnika ni bilo in so nam prestavili operacijo na december. In sma ga izpisala iz vrtca, da ne bi drugim mesta odžrla, ker nisma ga pa hotla dat takrat v vrtec, ke spet vprašanje, če bi bil zdrav. No, z marcem sem šla pa jz na porodniško in sma se odločla, da bo pač do lani ostal doma.
Pa mi je šedaj žal, ker vem, da bi bilo drgač, tk se je pa v tem času še bolj navezal na mene in na dom in je sedaj ful kriza, pa precej samotar je in se sploh ne igra rad z dugimi, kot pa samo z mano, mlajšim sinom in možem.
Mlajšega pa zaradi tega, ker zaradi nekaterih okolščin ni bilo več možnosti varstva doma, sem ga želela dati v vrtec pri 12 mesecih. Vendar nisem dobila mesta. Potem sem ga nekaj časa vozila s sabo v službo (hvala bogu, je bilo to izvedljivo) Potem pa so me klicali, da so zaadi velikega števila zavrnjenih prošenj naredili dve skupini teh malih in da ga lahko vpišem, vendar v drugi enoti. Najprej se nisem mogla odločiti, kaj naj, potem pa sem videla, da itak ne gre, ker ga skoz ne morem s sabo v službo vozit. No, in sedaj od maja hodi in mali moj ful uživa. Čeprav zjutraj še vedno zajoka, ko ga predam, vendar pa je čist drugi in se mu vidi, da se ima fajn. Pa tudi na sestanku, ko smo bili skupaj, je bil čist domač, povsod ga je bilo polno, nasmejan, šel je sam k vzgojiteljici, čeprav tega drgač ne nardi,....
Res uživa in ni pretirane krize.
Tako da...
j
|
|
|
|