Petka09
|
IZVIRNO SPOROČILO: varja
Minus. mali ima še vedno dudo in plenice (čeprav bi vrtcu bil v najmlajši skupini, kjer menjajo plenice, ase baje nič ne trudijo z odvajanjem tako, da imaš štalo, če ga ti popoldan odvajaš), zamera starih staršev, strah me je tudi bolezni. + naš mali je trenutno tako narejen, da spi zjutraj do 9.ure, zvečr gre pa spat okrog 22.ure, kar je z ritmom vrtca povsem skregano.
me je pa vseeno strah, da bomo kaj pokvarili, ker tako kot je zdaj, je v bistvu dokaj OK, zdrav je ko dren, česar res ne bi hotela pokvariti.
Kaj mislite?
Naša je bila aprila stara 2 leti. Hodi v vrtec od jeseni. Ima še vedno plenice in dudo za pocrkljat zvečer pred spanjem. Odvajanje obojega poteka takrat, ko je pripravljen otrok in seveda tudi starš, tako da tu brezveze skrbiš. Imamo plan, da bi se mogoče plenic odvadila do jeseni, ampak silila ne bom.
To da te je strah bolezni, je čist normalno.. Je pa čisto odvisno od otroka, kako dovzeten je/bo. Kolektiv bo nanj seveda vplival in če ima dober prirojen imunski sistem, potem ne bo toliko oboleval.. Če pa ne, potem pa bo, ne glede na to, kdaj bo šel v vrtec. Sosedov tamali je šel s 4 leti in je bil nonstop bolan, prej doma pa zdrav. In je bil skoraj edini v skupini, ki je ves čas manjkal, ker je pobral vsak virus, medtem, ko so njegovi sovrtičkarji že dali najhujše skozi in so bili zdravi in prisotni.
Je pa res, da si se tistemu prvemu letu, ko mogoče res najbolj zbolevajo in so dovzetni za vse, že izognila.
Spalni ritem: hja, to boš morala slej ko prej spremeniti, da bo šel zvečer prej spat. Ker meni se zdi pomembno, da ima otrok zadosti spanca, sploh, če mora zjutraj vstati. Če tvoj zdaj spi do devetih zjutraj, je očitno, da pač spanec rabi. Zato ga boš slej ko prej morala navajati, da bo šel zvečer prej spat, da bo lahko (letos ali pa pač drugo leto) šel zjutraj v vrtec.
|
Natisni
Brez problemov pri uvajanju, brez izolacije... Bil je normalno v stiku z otroci in ni ničesar zamudil. Socializacija v vrtcu je preveč opevana po mojem, razen seveda v primerih, ko otrok živi kje na samem, brez neke družbe. Otrok se ima lepo tako v vrtcu kot doma, je pa to, da ostane doma neprecenljivo doživetje, polno ljubezni in družinskih odnosov, ki jih v nobenem vrtcu ni, in jih ne prekaša nobena socializacija. Vem, da mnogi nimajo možnosti imeti otroka doma, kadar pa ta obstaja, je neprimerno boljša. Vsaj do 3. leta. 
Kar hočem povedati je, da sama najbolj poznaš svojega otroka in to naj ti bo vodilo pri odločitvi.
, čakala sem doma , da me pokličejo - pa je bil od prvega dne poln delovnik 8.30- 14 .00. Izoliran ni bil, saj je nekaj "sošolcev" poznal že iz igral, igrišč, plaže, knjižnice.... z dvemi pa smo sosedi. Zamudil po mojem mnenju ni nič , ampak res nič. Je socializiran (še preveč 
) , zna se vesti, tako med otroci kot med odraslimi. Imel je krasna varuha , nonota in nono 
, ki sta mu olepšala otroštvo. 
