IZVIRNO SPOROČILO: pikapolonica83

Hvala za odgovor.

Trudiva se približno 10 mesecev.

Kar se tiče obiska ginekologinje, se bojim, da mi bo rekla, da naj se še trudiva, pa prideva čez kakšno leto.

Čeprav vsi govorijo, da naj se pomirim in neham sekirat, pa biti toliko pod stresom, to nekako ni enostavno. Če že za nekaj časa misel odvrnem od dojenčka, pa vedno kje naletim na nosečo mamico ali celo na mamico z dojenčkom. Le kako naj potem ne mislim na to?

Lp.

IZVIRNO SPOROČILO: tecnobica

IZVIRNO SPOROČILO: pikapolonica83

Hvala za odgovor.

Trudiva se približno 10 mesecev.

Kar se tiče obiska ginekologinje, se bojim, da mi bo rekla, da naj se še trudiva, pa prideva čez kakšno leto.

Čeprav vsi govorijo, da naj se pomirim in neham sekirat, pa biti toliko pod stresom, to nekako ni enostavno. Če že za nekaj časa misel odvrnem od dojenčka, pa vedno kje naletim na nosečo mamico ali celo na mamico z dojenčkom. Le kako naj potem ne mislim na to?

Lp.

Pa ji reci, da se trudita že leto in pol.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: *sanela*

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Hvala za odgovor.

Upam, da ne bo potrebno kakšnih večjih posegov in da nam bo vseeno v kratkem uspelo. Moj zaenktat še ni pipravljen na kakšne operacije in podobno (niti pri meni, kaj šele pri njem). Že za spermiogram je bil nejevoljen, ko sem ga prijavila. Pravi, da bomo pač imeli samo enega otroka, če ne bo šlo naravno.

Upam, da bom uspela vse odmislit in se sprostit. Verjamem, da nam bo takrat uspelo. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]  Žal psiha res dela svoje. V prvo sem zanosila, ko je bil veseli december in sem nosečnost kar odmislila - sem si rekla, da še ni treba, da kar zanosim, ker nam je tudi tako fajn. Pa je ratalo. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

Ah tile moški. Vse, kar bo imel za naredit je "vržt ga na roko", prov bogi bo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
Odvisno je kolk si otroka želita, jaz bi šla na bilo kako operacijo sam da dobim še enega otročička. Primer pa imava isti, tudi jaz mam enega s katerim sem zanosila naravno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]

Moški ponos pač. [sm=smiley36.gif] Pravi, da z nim že ni nič narobe, da je to že dokazal (ker imava sina). Jaz pa mu pravim, da sem toliko tudi jaz že dokazala. Ali me mogoče ni bilo zraven??? [sm=jezicek.gif]

Še enega si zelo želiva, vendar nekako misliva, da bo šlo po naravni poti, ko bo čas za to in se bova sprostila. Zadnje mesece sem bila kar pred stresom, ker sem vedela, da bom ostala brez službe. Če bi zanosila, me nebi mogli odpustiti. Skoz sva upala, da bom zanosila. Sedaj sem na zavodu. Nekako se prepričujem, da se bom sedaj usmerila v iskanje službe in poskusila nosečnost odmisliti.

Sanela, koliko si stara in koliko je star vajin otrok? Moj je star 21 mesecev, tako, da se nam tudi ne mudi tako grozno. Samo jaz nisem več ravno mlada. [sm=smiley36.gif]

Sedaj grem pa prošnje pošiljat. Sem ravno napisala štiri. [sm=smiley36.gif]

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Živjo,

jaz sem ravno dobila datum za postopek, pa mi en kup stvari še ni jasno, sem prvič v taki situaciji. V prvo sem zanosila brez težav, v 3 mesecih, zdaj v drugo se z možem trudiva 2 leti.

Predpisali so mi mild varianto - katera mi zna povedati, kaj točno lahko pričakujem? Kako sploh izgleda vse to - ali moraš ostati v bolnici ali greš lahko po postopku domov?