Amelia
|
Živjo! Naj vam na kratko opišem svojo zgodbo in mogoče vlijem upanje vsem, ki ste v postopkih zunajtelesne oploditve. Z možem sva se pred cca. 6 leti odločila, da je čas, da na ta svet spraviva eno malo bitjece. Meseci so minevali in nič s eni zgodilo. Začetno razočaranje, po enem letu obisk ginekologa, so mi ugotovili policistične jajčnike, klomifen 5 mesecev, nič pomagalo, nato obisk v kliniki za zdravljenej neplodnosti. Sledijo preiskave, vse skupaj tarja cca. 6 mesecev, z možem vse OK, pri meni so ob slikanju maternice ugotovili, da je 1 jajcevod povsem neprehoden, gremo v laparaskopijo, kjer mi delno vzpostavijo nazaj prehodnost jajcevodov, ter odstranijo ciste na jajčnikih. Spet novo upanje, vendar se spet pol leta nič ne zgodi... Sledi prvi postopek IVF, ki se pretvori v ICSI, saj semenčeca ne morejo prodreti v jajčece, vstavijo mi 2 zaradka, neuspešno..spet jokamo...Čez 3 mesece ponovimo vajo, tokrat super rezultat, poleg dveh zarodkov, ki mi jih vstavijo imamo še 5 zamrznjenčkev. Čez 9 mesecev se nama rodi deklica...presrečna oba... Ko je imela hči 1 leto in pol, sva šla lani po zamrznjenčke, dva postopka, vsakič neuspešno...Po 3 mesecih nov postopek, od 8-ih celic pridemo do samo enega zarodka, katastrofalen rezultat, spet same skrbi, zakaj se nočejo jajčeca oploditi, kaj če se ne bodo nikoli več.... Po treh mesecih ponovi vajo, tokrat 5 celic, nastanejo 3 zarodki, dva mi vstavijo, ampak po 10 dnevih krvavim, konec je...spet jokamo, kaj če mi nikoli ne bo več uspelo. Res, da je lažje sedaj, ko imam že enega otroka, ampak spet vidim okoli sebe same vozičke in trebuhe, ki me preganjajo... A poglej, poglej, naslednje menstruacije od nikoder, po 10 dnevih zamujanja, naredim test, čist tko neobremenjeno, kakšna pa je verjetnost, da bi bil +, če že 6 let ne paziva in ni bilo nič....in pogaže se +!!!!!tresem se.....mešani občutki, kaj če je lažni rezultat in je še kaj ostalo od postopka, ne morem se še veselit...čez 2 dni grem do zdravnika, ki mi je delal postopke zunajtelesne oploditve na UZ, pravi, de nekaj se vidi, ampak je še prezgodaj, čez 14 dni pridem še enkrat in čez 14 dni spet in zaenkrat je vse OK, sem v 9./10. tednu.. Res, da je še zgodaj, pred mano je še dolgih 7 mesecev, ampak moramo biti pozitivni. Skratka punce, vse je mogoče, še danes ne dojemam, da sem po 6-ih letih zanosila po naravni poti!!!!
|