|
Barči78 -> Krvavitev v zadnjo možgansko kotanjo (16.8.2005 13:55:13)
|
Ja, na začetku res nisem mogla o tem govorit, bilo mi je zelo težko. Sedaj pa sem to sprejela in upam na najbolje.
Na dan mladosti je prijokala na svet zdrava 49 cm dolga, 3310 g težka Neja. Ko so mi oblečeno prinesli nazaj, pa je kar naenkrat začela težko dihati. Sploh ni jokala tako, kot joka novorojenček, samo nekaj je hropela. Na srečo sem imela ob sebi moža, da je hitro poiskal babco, da smo jo sploh rešili, drugače ne vem kako bi se končalo. Babca je meni rekla, da ima verjetno samo kakšen cmok v grlu od poroda in da naj jo kar dojim. Punčka pa je komaj še dihala. No končno so le opazili, da mogoče res ni samo cmok in jo odnesli do dr. Kopačeve. Dodali so ji kisik in punčka je zopet dobila rožnato barvo, kajti od mene je šla čisto siva. Poklicali so v Ljubljano in ponjo se je pripeljal rešilec. Odpeljali so jo v klinični center v ljubljano. Nihče ni vedel kaj je z njo narobe. Sledila je huda noč, polna solz. Najprej so mislili, da je srček, potem pluča, potem nekakšna okužba, infekt, vse je bilo v redu, tako da so že skoraj obupali. Nakar pa so pri punčki opazili, da je razdražljiva in so povezali z glavico. Posneli so ji glavico, vsak del posebej in ugotovili krvavitve v zadnjo možgansko kotanjo. Rekli so da se ta kri samo surbira za posledice pa ne morejo še nič reči. Odvisno je kako se bo Neja odzivala. Najbolj pomembni pa so prvi meseci. Tako, da smo lahko samo čakali. Sedaj bo kmalu stara tri mesece in je pokazala strašno voljo iz zanimanje za okolico. Prava borka.
Sedaj jo samo malo bolj kontrolirajo. Fizioterapevtka me uči rokovanja z otrokom, septembra ji bodo ponovno slikali glavico. Skratka deležna bo ogromno kontrole, kar pa se mi zdi tudi prav. Vsi jo imamo zelo radi in vemo, da bo z njo vse v redu. Po toliko prejokanih nočeh si lahko na sliki videla, da se končno skupaj smejimo.
LP, Barči
|
|
|
|