IZVIRNO SPOROČILO: Sibil RR

Hvala za vaše besede, z možem čisto vsako sporočilo prebereva in jokava, ker čutiva, da vam ni vseeno, čeprav se ne poznamo osebno.

Patrikov pogreb je mimo, bilo je ogromno ljudi, ravnatelj šole je imel govor, ki naju je z možem pretresel do konca, saj je bral, kaj so sošolci povedali o Patriku.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

Naša mala nežna dušica ima sedaj svoj grob, živ pa naprej z nami, v naših dušah.

Tolaži nas to, da se mogoče še kdaj vidimo in da upava, da ga sedaj čuva preljuba babica, ki je umrla dve leti pred njim.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/angel.gif[/image]

Hvala vsaki posebej za lepo sporočilo, če ima katera takšno izkušnjo pa prosim, če me kontaktira, da mi da nekaj nasvetov.

IZVIRNO SPOROČILO: Petka09

Ko sem bila še otrok je umrla punčka od naših znancev - od enega para, ki se je 10 let trudil, da bi prišel do svojega otroka. Imela sta nekaj neuspelih poskusov umetne oploditve, nazadnje je končno uspelo. Rodila se je punčka, zelo zaželjena, deležna največje ljubezni tega sveta od svojih staršev... Pri 4-ih letih je zbolela za rakom in umrla... Ni ga človeka, ki bi razumel zakaj, zakaj, zakaj!! Toliko let borbe, truda, molitev, da bi se končno uresničila želja teh dveh staršev po lastnem otroku! In ko ga končno dobita, ga kruta usoda tako grdo iztrga iz rok!
Takrat, kot otrok, sem to čutila kot neko čudno, nerazložljivo bolečino. Kako sem se potolažila? Tako, da sem si rekla, da se je očitno to moralo zgoditi! Bog ve, kaj bi bilo, če bi ta punčka živela še naprej? Mogoče ji je bilo kdaj kasneje namenjeno zelo trpeti, zboleti še za kakšno hujšo boleznijo, spoznati kakšnega človeka, ki bi jo trpinčil ali karkoli drugega... Mogoče jo je Bog vzel k sebi za angelčka že zdaj ravno zato, da ne bi trpela kdaj kasneje!
Tako sem si to razložila kot otrok! Mogoče je to tudi tolažba za vas, draga Sibil, čeprav te ne poznam!
Vseeno se to ne bi smelo zgoditi nobenemu staršu na tem svetu! A vedita, da vaju čuva vajin angelček, ki mu nikoli v življenju več ne bo treba trpeti! Zdaj je tako varen in srečen kot je bil še takrat, ko je bil v trebuščku!
Zdaj pa vaju potrebuje Lukas, ki vaju bo osrečeval in prinašal sonček v vajino življenje!! Objemajte se, jokajte, pogovarjajte, žalujte!!! Čas bo zacelil rane v tej smeri, da boste s pomirjenim srcem prižigali svečke na malčkovem mnogo preranem grobu!
Ne poznam vas, a v mislih sem že ves čas z vami!! Naj vam čimprej posije sonček in vas greje s Patrikovimi žarki ljubezni!!!!

Moje iskreno sožalje!!