ronja -> RE: Patrik - za vedno naš (7.4.2011 12:28:30)
|
Sibil, iskreno sožalje! Ne morem si predstavljat, kako hudo ti je, ker je to nekaj najhujšega, kar se ti lahko v življenju zgodi. Sama ne vem, kako bi šla čez kaj takega, niti ali bi lahko šla, ker se mi zdi, da se ti začne ob taki bolečini mešat - ne vem, kako ljudje to preživijo. Vseeno pa ne obupaj! Imaš še enega sinčka, ki te potrebuje zdaj bolj kot kdajkoli v življenju, saj je tudi njemu hudo, da je izgubil bratca. In bo rabil mamo, če že bratca ne more več dobit nazaj. Zato se bori - nimam pojma kako, ampak poznam nekaj mam, ki so izgubile otroka - ena se je še desetletja potem oblačila samo v črno - zadnjič pa sem jo videla v beli bluzi. Mi je kar odleglo - kot nek znak, da nekoč se pa vseeno začne tudi nekaj podobnega življejnu tudi po taki tragediji. Želim ti, da bi ti vsi dali čas v miru odžalovati, da bi bila močna za svojega sina in da bi ti ljudje stali ob strani. Sina ti pa žal ne morem vrnit, čeprav bi ti to vsekakor najrajši želela.
|
|
|
|