|
Anonimen -> RE: Želja po otroku, starši, nosečnost (4.4.2011 10:53:08)
|
veliko pametnih odgovorov si že dobila. zato ne bom razpravljala, ali imej otroka ali ne. ti pa povem naslednje.
otrok je velika odgovornost. vse kar opisuješ sem doživljala tudi sama na začetku veze. pa sem mojmu rekla, dajva imet otročka (takrat sva bila oba še v šoli, srednja šola, faks), ker to je pa tko lepo, pa romantično, pa .... no hvala bogu, je moj realist in ne živi v oblakih :), kot to počnem včasih jaz. torej otroka nisva imela. sva najprej doštudirala, se poročila (no to bi seveda lahko spustila, ni najbolj nujna stvar na tem svetu :) ), zaživela skupaj, počakala, da sva oba dobila službi in potem sva se odločila za otročka. imela sva kar srečo, da sva ga hitro spočela in kmalu bova dobila drugega. časovno gledano sva skupaj že 13 let, brez kakršnih koli razhajanj, vendar ni vsak dan pravljica. predvsem ne, odkar živiva skupaj in kasneje, ko se je rodil najin otroček.
ja, otrok je velika odgovornost. ni posebne romantike pri tej stvari, pač pa real life. otrok ponoči zajoka in ga je treba nahranit, torej vstat iz tople postelje, pa zboli tud ravno takrat, ko si ti tud že čist na konc z zdravjem al pa že na kakih antibiotikih in bi ti zelo prav prišel dan ali dva počitka. ampak ne, ob otroku si ti na zadnjem mestu. ne govorim, da tvojega življenja ni več, ampak potrebno je najti kompromise, ki vama jih sedaj še ni treba. zato dobro premislita, preden medse sprejmeta živo bitje. ker ni bolj groznega, kot starši, ki jih otrok začne obremenjevati, ker so se zanj odločili, ne da bi prej vse dobro premislili in se sami sebe postavili pred dejstvo, da sedaj bodo na drugem mestu. takim staršem so ponavadi otroci odveč, polno je prepirov, solz, morda tudi nasilja. in verjemi, to lahko pride v vsaki, še tako idealni vezi, polni ljubezni.
to sem ti napisala zato, da bosta dobro razmislila o vsem skupaj. otrok je živo bitje, ki bo odraslo. in vsi starši si želimo, da bi otrok odrasel v odgovorno osebo, ki bo sposobna deliti svojo toplino in ljubezen drugim ljudem, mar ne? in otrok, ki je deležen neprestanih prepirov in nasilja v otroštvu ali pa otrok, katerega so starši napačno vzgajali in so mu pustili vse, le da so imeli malce miru, zagotovo težje odraste v zrelo in odgovorno osebo.
vse lepo vama želim.
p.s.: glede narodnosti pa... pr nas v družini smo zelo verni in zavedni Slovenci. in kaj se je zgodilo. eden si je izbral južnjaka, drugi pa komunista :) pa se dans vsi odlično razumemo. zato kar pogumno staršem povej, da je on pravi (seveda, če je res).
|
|
|
|