|
Monstera -> RE: PCO, bolečine in laparoskopija (3.4.2011 8:51:38)
|
Dobro jutro dekleta. Ker imam PCO in vam želim vliti upanje in ogromno motivacije, vam kopiram moj marčevski post tudi sem.
Končno sva zagledala [sm=rozacrtici.gif]!!! V uradnem 16. krogu, po neuspelem jemanju klomifena, v 5. mesecu po laparoskopiji (PCO), nama je končno uspelo!
Derem se po stanovanju, noseča sem, noseča sem, moj se pa heca, da samo ve da sem ga zbudila haha. No, ob 7:30 sem se zbudila in s prvim urinom odšla v kopalnico. V lonček sem pomočila BabyCheck, bila sem čisto živčna! Ponavadi nisem nikoli upala gledat na test, ker me je vedno razočarala tista ena črtica, danes pa sem. Najprej se je pojavila prva in rekla sem, no evo, spet nič. A 5 sekund za tem se je začela izrisavat druga in nisem mogla verjet! Močna je kot cel hudič! Letela sem v spalnico s testom in zbudila mojega, dve črtici sta, dve črtici sta!!
Pa malo za spodbudo obnovim najino zgodbo.
Eno lepto sva imela spolne odnose brez tabletk, nehala sem kadit že 2 leti prej, skratka, malo sva se pripravljala na dojenčka. A ker se naključno ni nič zgodilo, sva rekla, zdaj se pa res pridno potrudiva, saj sva si ga že močno želela. Do takrat sem tudi shujšala 30kg, moj pa ravno tako 40, začela sva se zelo zdravo prehranjevati. Ko sva prišla na kliniko za neplodnost, so nama rekli, da imava zdaj zelo dobre možnosti, ker sem izgubila toliko kil in moji diagnozi s PCO naj bi to pomagalo. A ni bilo nič in nič. Imela sva vse možne preiskave, da bi izključili še kakšen drug vzrok za nezmožnost zanositve. Našli niso pri noben nič, potrdili pa so tipični PCO (tudi bolj sem poraščena, nagnjena k debelosti itd). Sledila so razočaranja s klomifenom. Probala sva vse, od hrane, držanja nog v zrak, ležanja še pol ure po odnosu... Nič ni pomagalo.
Novembra sem imela laparoskopijo. Pa še to so mi samo en jajčnik zrihtali, ker je drug bil že po ovulaciji (sicer so rekli, da je to dober znak, ker je ovuliral). Rekli so nama, da če je PCO edini razlog, da ne moreva zanosit, imava kot ostali pari, 70% možnosti, da nama uspe v prvih pol leta po operaciji. No, 5. krog po operaciji je končno uspelo, ravno na robu obupa. Delala pa nisva čisto nič posebnega, po odnosu sem malo poležala v postelji, to je bilo pa vse. Splone odnose sva pa midva imela redno, na 1-2 dni, nisem nikoli ovulacijskih testov uporabljala, ker bi me to še v večji stres spravilo.
Tudi tokrat nisem bila sigurna, da nama je uspelo. Temu je tako zato, ker mi je menstruacija že kdaj izpostala. Ponavadi je kot zakleto bil najprej - na testu, potem se je pa še isti dan prikazala. Znake imam identične kot pred menstruacijo, popolnoma identične. Bolijo me je prsa in krče imam tu pa tam. Niti mi niso bradavice (mogoče še?) potemnile, pa tudi občutljive niso. Res popolnoma isto se počutim kot pred menstruacijo. Samo da to traja zdaj že ne vem, dober teden oz. dva.
Malo sem se razpisala, moj namen je vliti upanje vsem dekletom, ki se že dlje časa trudijo. Imeti otročka je moja največja želja na svetu in ponavadi je tako, da so nam največje želje težko dosegljive. Zato sem bila še v večjem strahu, da nama nikoli ne bi uspelo. Tudi s trebuščkom in s pozitivnim testom sem se težko predstavljala. Pa vseeno nama je ratalo. Punce, ne obupat, pojdite korak za korakom in uspelo vam bo. Če ne danes, pa jutri. Pa veliko sreče vsem!
|
|
|
|