Zahtevna dvojčka (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Dvojčki, trojčki, četverčki



Sporočilo

Lunai -> Zahtevna dvojčka (11.3.2011 22:08:06)

Zanima me, če je še kakšna mamica dvojčkov, ki sta izjemno zahtevna, manj prilagodljiva okolici? Naša dva fantka sta sedaj stara dobrih šest mesecev, vsak dan je lažje, lepše, vendar imam vprašanja. Oba sta imela močne krče, zato smo ju veliko nosili po rokah, itak! Dojenčka ne smeš nikoli pustit jokat in se sam umaknit!!! S 4. mesecem so se krči umirili, vendar niso minili, šele sedaj, od 6. meseca dalje, lahko rečem, da jih ni, hvala bogu (tega ne privoščim nikomur, ker te res psihično in fizično izčrpava) ni več. Stalno smo bile tri osebe fantkoma na razpolago pa smo bili vsi ves čas utrujeni pa še zima je bila in smo bili svetek in petek med štirimi stenami, res mučno. Uspavali smo jih lahko samo tako, da smo jih položili na blazino na trebuh in jo rahlo zibali sem ter tja. Posledica tega prakticiranja je, da sedaj lahko vedno zaspita samo na trebuhu. Zanima me, kako bi lahko uvedla spanje na hrbtu, kajti težava pride, ko sta utrujena in v vozičku, seveda na hrbtu, drugače ne gre...Če ste popolnoma utrujena zaspita normalno, drugače je pa hudo. Danes je bilo takšno dretje, res neverjetno, poleg tega, da sta dva in fantka imata izredno močen glas (po mami in očetu[sm=smiley36.gif] ) in ko se razjoka eden, drugi nekaj časa posluša, potem se mu pridruži (samo pri nas ni postopnega večanja jakosti joka, zelo hitro pride do izjemno glasnega joka, zato zame kofetkanje s kolegicami mamicami odpade[sm=smiley13.gif] ... Komaj smo ju navadli na voziček, sedaj ju bo treba na spanje v vozičku in na hrbtu na sploh. Danes sem enega hotela uspavat na hrbtu pa se je že popolnoma umiril, skoraj spal, samo stalno migeta s prstki po obrazku in ko si iztakne dudo iz ust je pa jok...Dudo sem tiščala notri ali pa jo sproti vstavljala, ko je padla ven, držala eno rokico, obe...a sem kmalu po 15min obupala in ga obrnila na trebuh...v manj kot minuti je zaspal:)))
Sicer sta izjemno simpatična, prisrčna, a glasna in zahtevata stalno pozornost, sicer je jok (nisem srečnica, ki bi lahko kuhala ali kaj brala,kot to počno kolegice, otroka bi se pa sama zamotila, v gugalniku sploh nočeta sedet) [sm=smiley19.gif] . Malce sta razcrkljana, samo jaz temu nebi tako rekla, ker dojenčki ne vedo, kaj to sploh pomeni. Bližina in dotiki so njuna hrana za dušo in tega jima nebom odrekla, če jima paše in če to rabita. Uživata v pozornosti, glasna sta, čez dan spita minimalno, zato je ponoči mir, vendar me zanima, če so tudi drugi dvojčki takšni??? Kako se sporazumevajo med seboj, kdaj se začnejo igrat eden z drugim (komaj čakam, da to obdobje pride, zaenkrat še ne kaže v to smer)...Kako dvojčka dojenčka hendlat v javnosti, če tečkata (jaz sem mirna, sproščena, vendar oreng zašvicam pa psihično me izčrpa, da čim zaspita morm takoj dva čika pržgat, drgač bi se mi od vsega napora scufal, saj poleg dvojčkov delam še faks)? Kako naj bo mati z dojenčki dvojčki sama doma? Jaz nisem bila še nikoli, vedno sva najmanj 2! Komaj čakam in si želim, da bi lahko hendlala oba sama, ker šele takrat bomo lahko šli na svoje, sedaj smo še preveč odvisni od pomoči starih staršev, kar mi ni čisto nič všeč in po godu, a če bi bila s partnerjem ob tako zahtevnih dojenčkih sama, bi se pomoje razšla, otroka bi pa najbolj naj... ![sm=smiley19.gif]



eva1 -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (11.3.2011 22:26:08)

Ok res nimam dvojčkov(imam pa 3 male otroke od 1-6 let), ampak to da otrok pa ne sme niti malo jokati pa res to mač no..ja pa sej se ne bo vedno svet vrtel okoli niju-žal ne....ja [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]a pol še na wc ne moreš it al kaj? Daj lepo te prosim malo več starševske intuicije in malo manj branja knjig in forumov..vem da krči so huda reč, otroka razvadiš, ampak da pa se pri 6 mesecih niti malo ne zamotita sama, se mi pa zdi res malo preveč...
Zakaj pa nebi smela spati na trebuhu? pa še v vozu ju daj na trebuh, jaz sem tut moje tako dajala!
Kar se tiče kuhanja-jaz sem vedno vse samo postorila(kuhala prala likala, starejše dva peljala v vrtec, malega zrihtala...), pa če je zato  minuto pojokcal, ja bog pomagaj, pa včasih je mogel tudi mali počakati, ko sem tavelkemu rit brisala...sicer pa če jih zdaj ne moreš hendlat ne vem kako boš zdržala, ko bosta v obdobju trme in doseganja svojih ciljev...



Lunai -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (11.3.2011 23:37:46)

Zakaj nisem pristaš forumov? Ker se prec vse narobe razume, dojame...Meni se pa ne da sestavljat sporočilo 10minut, ker je moj čas izjemno dragocen...Prišla sem po nasvet mamic zahtevnih dvojčkov! Napisala sem, da otroka ne smeš pustit jokat in se sam umaknit stran (kle ne mislim čas za wc)! Se zavedaš, kakšne travme lahko to povzroči? Lahko bi naštela 3 resnične primere pa se mi ne da sploh pisat o tem, ker sem kle z drugim namenom...a se mi dozdeva, da bom mela več škode kot koristi...Prvi odziv je že tak...Ne berem preveč forumov, par knjig sem prebrala ja in najbolj upoštevam svojo intuicijo... Ne moremo rečt, da je otrok, ki je mlajši od enega leta razvajen, saj se sploh še ne zaveda svojih dejanj! Mene samo spanje na trebuhu ne moti, vendar bi rada videla, da zaspita tudi na hrbtu...ne bom pa seveda nič forsirala,samo probala sem...v vozičku se na trebuhu nikogar ne vozi, saj so spodaj pasovi, če podložiš odejo, mu pa komot oviraš dostop kisika...poleti bi še morda šlo, ampak z mojim, PegPeregom Duette, vozičkom ni šans...
Glede joka še nekaj...Bi prav rada videla tistega, ki bi imel srce pustit jokat dvojčka s tako močnim glasom...poleg tega bi te pa kdo še na socialno prijavil, češ kaj delaš z njimi... Moja dva se motita sama (ampak pod pogojem, da imata od nekoga pozornost), ko sta naspana, sita in previta, dobre pol ure, pol je treba začet z animacijo, ki jo itak požirata z očmi in glasno sodelujeta. Ma, ful sta zakon...Sam ta glasen jok je moteč...ampak ni prepogost (4 mesece smo ga poslušali med vsakim oblačenjem po večernem kopanju, sedaj se je fulll omililo)...kadar pa je pa ni luštno, čeprav jst ga vzemam na easy, potem sem pa žal mal izmozgana...nek se mora pokazat, da ti ni vseeno...
Pa vendar vse se da, če se hoče...In pri nas se še kako hoče...Bomo prebrodili tudi to...Jaz svoja otroka komot hendlam, vendar ne sama (sama največ dve uri), ker že od začetka nisem sama, vedno imam pomočnika...potem je stvar malo drugačna...Otroci se prilagodijo tudi na okoliščine... zelo so pametni...Pri nas je pogosto polno ljudi, zato hočeta bit zgleda vedno direkt med njimi:) Sicer sva pa še zelo mlada starša (jaz 24, fant22)...do trme bom že pogruntala način, da bom ukanila falotka, da jima ne bo nič jasno...[sm=duda.gif]




NAVT -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (12.3.2011 10:49:57)

Imam dvojčici in dve leti starejšega fantka. Mali dve imata že 3 leta in pol. Večino "hudega" smo dali že zdavnaj skozi, tako zdavnaj, da smo na to že praktično pozabili.
Razumem te, vendar moraš najprej v svoji glavi razčistiti. Če imata fanta take frekvence, nič zato. Ne obremenjuj se z mnenji in pogledi drugih na ulici. Če te bo kdo res prijavil sociali (tudi jaz marsikdaj rečem tako, da bo socialna prišla, ker delamo tak kraval), super, ker ko pride sociala, boš hitro vtaknila enega dvojčka socialni v roko, z drugim boš pa sama porihtala ;)
Kar se tiče spanja na trebuščku v vozičku - poskusi najti način s kakšno podlago v vozičku lahko to omogočiš, nekaj se bo že našlo. Če otroku paše tako spat, ne vem koliko ima smisla navajati ga na drugo pozicijo, ker boste mučili sebe in otroke. Se bo že zgodil nekega dne preobrat, ko bosta sama poiskala drugo pozicijo.
Gospodinjska opravila - kuhanje in pucanje na obroke. To je neizogibno dejstvo. Marsikdaj sem kuhala dve uri namesto eno. Najbolj luštno je bilo sesanje. Mali dve sta rinili za sesalcem (plazili sta se že pri 5. mesecih), plezali po njem, se mi zapletali v kabel... a nič zato. Onidve sta se zabavali, to jima je bila igra in igralni izziv. Jaz sem pa imela za silo posesano. Tu in tam se mi je zgodilo, da sem ostala sama doma in konkretno počistila. Brisanje po tleh z mokro krpo smo ukinili. Ko se kaj polije, pobrišem malo večji obseg tal, tako da je pobrisano po obrokih, ne pa celo stanovanje naenkrat.
Meni se je tudi zdelo, da ne zmorem, pa boga jaz ko sem sama z vsemi tremi, po možnosti cele dneve, ker je bil mož v službi... Pol sem si pa rekla - ej, faca si in zmoreš porihtat vse tri! Pa sem šla sama z njimi ven, najprej samo na lokacije, kjer je bilo varno, tudi če nisem imela ves čas vseh treh na očeh, kasneje tudi na krajši sprehod. Hkrati se pri otrocih razvija tudi "ubogljivost" v kritičnih trenutkih. Torej "poslušnost in ubogljivost" ko je treba čez cesto. Sama sem se obenem naučila in zverzirala, si napravila sistem, kako reagirat, kako jih postrojit v vrsto, ko je to nujno potrebno.
Zdaj je tako, da mi je najlažje, če sem sama z njimi. Čim je z mano še kdo, pol so veliko bolj divji.
Če gledam za nazaj in če bi se nazaj lahko vrnila, bi želela od začetka biti čimbolj sama z njimi. Seveda, bi bilo neko obdobje (čas iskanja in prilagajanja) veliko bolj naporno, a hkrati manj zmede, veliko bolj bi se zorganizirali oz. najdli nek svoj sistem in razvili sebi najbolj ustrezno dinamiko. tudi tastarejši bi drugače zadeve sprejemal in ne bi bilo "bežanja" k mojim staršem in hkrati zmedenosti v pravilih, dinamiki... (vzgoji).



anchika -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (12.3.2011 17:12:28)

No jaz nimam dvojčkov jih pa pričakujem in upam , da bosta pridna najbolj pa si želim da bosta zvečer spala. Čez dan bom vse potrpela. Imam pa že dva otroka in moram rečt da prvi je bil čez dan in čez noč priden. Z drugo pa sem imale tudi jaz podobne težave kot ti LUNAI. prve 3 mesece mi je skozi jokala, tolažilo me je le to da je bila ponoči pridna in nas je pustila spati. Nikamor nisem mogla iti, če sem imela kakšne opravke sem morala čimprej priti domov saj ni važno kdo jo je varvol jim je skozi jokala. Bila je mamina in samo jaz sem jo potolažila. NIkamor nisem mogla z vozičkom. Ko sem šla mi je v vozičku jokala. Najprej si nisem upala, pol pa sem jo dala notri in ona je jokala in jaz se nisem ozirala na druge in sem jo pustila jokati, čez čas je jokala. Je bila pa skozi tampirana do 5-6 meseca mi je skozi jedla na 2-3 ure in preden sem se kam odpravila je blo že 3 ure mimo pa smo spet mogli jesti. Hkrati pa sem morala poskrbeti še za drugega otroka.( razlike sta  le 2 leti) Tko da sem se morala posvetiti obem.  Po 5 mesecih se je mal umirila in se je lepo dalo z njo in ta starejšim. Še sreča da je bil ta starejši zelo prilagodljiv in se je zelo zamotil sma. Ker je pa  hčerka morala bit skozi ob meni  se je mož in tudi none posvečale bolj starejšemu sinu da ni čutil nobene  razlike in ni bil nič ljubosumen.
Zdaj sta oba v vrtecu in se imata zelo rada, razumeta se in skupaj igrata. Tko da se ne bojim, se bolj drugi sekirajo kako bomo zmogli  imeti 4 otroke. Pač želeli smo 3 in tko je ratalo da čakamo 3 in 4. Mogoče nam bo bolje kot tisti ki jamrajo že za enega le zorganizirat se bo treba. Vem pa da bom rabila malček pomoči na začetku, imam zlatega moža ki bi za mene in otroke.



anya.xy -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (13.3.2011 11:45:07)

Lunai: ko sta bila mala2 stara 3 tedne sem ostala sama doma, sestra je šla v lj študirat moj pa na delo, ti povem da sem se 1 mesec jokala doma ko mi ni in ni šlo, HB smo tisti čas hodili k babici jest, no se še gremo zdaj včasih, ko se mi nabere perila in moram res cel dopoldan likat:), v glavnem potem sem pa rekla konec je s tem in sem se začela počasi organizirat, sesala sem zvečer ko sta bila najbolj sitna ker ju je sesalec umiril, kuhala sem dopoldan ko sta spala, včasih se je kuhanje zavleklo po 3 uro, se ni noben sekiral:)
Glede vozičkanja in spanja na trebuščku, jaz bi probala vsaki dan prvo ju dat na hrbet spat, če ne gre pa na trebuh, po nekaj časa bi mogoče že skapirala da bosta spala na hrbtu, glede okolice pa se sploh ne sekiraj, naj gledajo, jaz sem si vedno govorila ziher so mi fauš da imam 2:), ti pa povem meni zvečer tak paše čik, da odmislim vse sploh takrat ko imata slab dan ko sta sitna 100 na uro.
Lp



BarbiG -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (13.3.2011 12:00:29)

Lunai, najprej [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]. Jaz imam poleg dvojčic starih 8 mesecev še dva fanta stara 5 in 7 let in te čisto razumem kako ti je, pa čeprav sta moji princeski pridni. Jaz sem od začetka sama in priznam, da je bilo na začetku kar naporno, ker sta imeli obe krčke. Samo je bilo tako, da sem obe dajala hkrati v posteljico in ponosila enkrat eno, drugič drugo dokler nista zaspali. Mi je pa bilo s fantoma mnogo težje. Moraš razumet, da se fantje najbolj navežejo na mamo. Vsaj v večini primerov je tako. Ker še danes sem jaz za njiju na prvem mestu in mnogokrat brez spanja v naročju ni šlo. Ti pa svetujem, da če najraje spita na trebuščku pač naj. Saj se zgleda tako počutita dovolj varno. Kar pa se vozička tiče, ti pa povem, da bo sčasoma bolje, le vztrajati moraš in bosta tud v vozičku zaspala na hrbtu. Pač kolikor dolgo zdržita brez joka ju voziš, potem pa greš enostavno domov. Ti povem, da se bo čas, preživet v vozičku začel daljšat. In tudi sprehodi bodo postajali vse bolj prijetni. Verjemi, sem dala vse to že čez pri fantih. Glede na to, da imata 6 mesecev, se verjetno že zelo zanimata za okolico. In to ju bo dostikrat zazibalo v spanje - dogajanje okoli njiju. Naj zaspita v sedečem položaju in jima potem, ko že spita spremeniš naklon. Zdaj pa moram it, ker sta se princeski zbudili in bo čas za kosilo.



Lunai -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (13.3.2011 13:10:48)

Draga NAVT!!*** [sm=bravo.gif] Super ste mi napisale...Samo ve, mamice dvojčkov me lahko razumete pa nobena druga mamica, čeprav ima 3 otroke različnih starosti...Ni enako, pri sami vzgoji je potem baje sicer lažje, če imaš dvojčka, ker ju istočasno vse učiš in ti ni treba delat preskokov v načinu dopovedovanja glede na starost otrok...Ampak začetki so pa najtežji... Jaz priznam, da sem bila popolnoma neizkušena, čisto v svoji dimenziji...potem mi je pa nosečnost obrnila življenje na glavo, na koncu, za piko na i pa še dvojčka dobim... Prej še sebe zgleda nisem imela dovolj rada, to sem kazala s svojim načinom lajfa...Pa sem dobila po buči, vendar mi niti pod razno ni žal...Ker čudna so pota usode in jaz verjamem, da se vse zgodi z namenom...Tako srečna kot sem, še nikoli nisem bila...Čeprav je pa po drugi strani tako
naporno, da bi včasih kar zamrznila čas in eno popoldne prespala...Spim po 5 urc na dan, prej sem najmanj 8, drugače sem bila kot [sm=smiley36.gif]the living zombie
Malo sem se potožila kle na forumu pa sta bila potem včeraj takšna angelčka, da nisem mogla verjet (vedno je tako, ko jih pohvalim, je drug dan prec kažin in obratno)...:) Saj se bo vse poštimalo, jaz imam full volje, mlada mama sem in vse bom dala od sebe, da se odlično izkažem...Je pa izjemno koristno slišat vzpodbudne besede mamic dvojčkov (na forum nisem prišla, da bi mi nekdo, ki nima dvojčkov očital, češ..."hey, kaj se buniš, če že zdj nisi sposobna, kaj bo šele pol..."), ki so same dale to čez in prekleto dobro vedo koliko dela, truda in energije gre za naše male cukerčke... Sem hotela že pisat administratorki, naj zbriše mojo temo pa sem si po teh svežih odgovorih premislila! Zakon ste super mamice!
Po eni strani komaj čakam, da se obrne čas tja do enega leta, po drugi strani so pa sedaj najbolj luškani, simpatični, jst mam včasih filing, da bom kar sladkorno dobila, toliko cukra oddajajo...hehehe...Pa ta zdrava intimnost, nežnost, muckanje, druckanje...zakoooon, to bom pogrešala, vendar pravijo, da imajo fantje res mamice najrajši in da se vsaj do 15leta radi crkljajo...sam z leti vse bolj pojenjuje...zato bom to pogrešala...Vsega tega joka, packarije z uvajanjem goste hrane, plenic, drekcov pekcov pa sploh ne[sm=bravo.gif]
Vse najlepše želim*****



Lunai -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (13.3.2011 13:36:19)

Ja punce, to ste ful dobr napisale...zdj ne vem katera točno, da je najboljš, da si čimprej sam z njimi...Jaz to pogrešam(upam, da bosta pri enem letu že v vrtcu, da gremo na svoje), ker otroci se fullll prilagajajo, naša sta tečkasta zato, ker vesta, da če se razdere, ga bo nekdo ziher v roke prijel, saj je toliko rok ves čas na razpolago, če bi bila sama bi se prilagodila situaciji, zato kadar gremo na vikend, hodim kar sama na sprehode (če se tam razdereta, se ne oziram na nikogar, ker skoraj nikogar ni) in čedalje več bom, ker otroci se hitro učijo in se bosta že navadila,da ju ne more vedno nekdo v naročje vzet, sam vztrajat moraš, kar je včasih težko, če ne rata lih hitro...Ljudje znajo bit prav hudobni, čeprav nehote...Sem že slišala od ene gospe, ki se je potožila drugi, češ da soseda pusti hčerko jokat po 2 uri, da se dere tako, da cel blok odmeva...Ni mus, da jo pusti jokat, kaj če je deklica trmasta, mama jo hoče pa malce reda naučit...Od moje sestre hči, ki je sedaj stara že 15 let, je kot dojenčica in otrok do 3eh let bila tako jokasta, da se je ob trmi tut do onemoglosti jokala, tja do dobre ure in pol...Pa kaj boš? Če ji boš vsakič ustregel boš ustvaril izsiljevalca, če ga pustiš sosedje prec šušljajo neumnosti, se hočeš pogovarjat, vidiš da ni efekta al je pa še premajhen...Nimaš kej, moraš poslušat sebe...Ampak jok je moteč, mene izredno moti...Ampak samo od mojih otrok, ker je tako prodoren, bode me v dušo, male možgane, hočem jih utišat, jim pomagat, jih naučit...vse ob enem...Najbolj grozljivi pa so mi posmehi in pogledi neznancev, ko moji otroci jokajo(enkrat sta moja dva pri pediatrinji med oblačenjem tako jokala,skoraj že histerično...pa reče ena mamica drugi:" uboga tale mama"!namesto, da bi rekla "svaka ti čast", me je pomilovala...blesavo! Sam a ni bolš, da ima otrok fulll močno voljo,kar je plus za prihodnost, kot da je kot plišasta igračka, ki sedi, kamor jo postaviš, čisto pohlevna?in zakaj bi bila uboga, če imam glasna otroka? HVALA BOGU, DA STA ZDRAVA!!!! v nasprotnem primeru bi bila pa res UBOGA!) ...sem sproščena ja, samo izžame me od znotraj...Zato kadim pa kaj...Ne pred otroci, ko sem fraj, to je edina slaba razvada, ki mi je ostala:))) Človk se mora sprostit, čeprav fiktivno...al delam faks, poleg tega sem pa 24ur dnevno na razpolago otročkom...totalno hiperaktivna!
Verjamete ali ne, meni je en cigaret, kot žur celo noč včasih:))))



BarbiG -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (13.3.2011 14:13:40)

Lunai, ne oziraj se na okolico. Dokler bosta otročka tako živa, boš vedela da sta zdrava in da jima takrat ob joku  manjka samo objem mamice. Jeziki so zlobni, jaz sem se že zdavnaj nehala obremenjevat s tem, zdaj ko imam moji princeski pa še toliko manj. Jaz v srcu vem, da storim vse kar je v moji moči za njuno dobro ter čutim in vidim, da mi pokažeta na svoj sladek način vedno znova, da sta zadovoljni deklici. Res je imet dvojčke nekaj čarobnega in ne bi zamenjala enega trenutka, ki sem ga preživela z njima. Čeprav še pride kakšen težek dan, ampak, ko te pogledata s tistimi očki veš, da te imata otročka neizmerno rada in in ti njiju. Jaz ti lahko samo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] za dobro opravljeno delo, saj si še zelo mlada in ti je življenje že na začetku postreglo s takim čudežem. Bodi in ostani to kar si. Pa še to. Forumi so mesto, kjer lahko izliješ svoja čustva in pojamraš o svojih težavah ali težkih trenutkih.



hedviga -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (15.3.2011 16:12:54)

Naša Barbi je vse tako napisala, da meni ni treba kaj dosti..[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
Rada bi samo dodala, da so otroci različni dvojčki, enojči... MNajbrž je imela tudi kakšna mamica dveh pridkane, da ni vedela da jih ima.
Je pa težko ja. Mogoče te prav razumem, nekako podobna sem bila jaz na začetku. imela sem pomoč, nisem vedela kako bi sama sploh lahko, pa obenem sem hotla bit popolnoma samostojna.
In ja, jok je tudi mene bolel in motil. Me danes še vedno. Pač tudi mame smo si različne, ene lažje to sprejemaje, ene nas pa vrže iz tira. Jaz priznam da še dane sratal nervozna od njunega drtja, zdi se mi da je vse narobe. pa sem se v dveh letih že kar konkretno ojeklenila :-) tudi krče smo imeli...
KAr bi ti rada rekla je, da ni nič narobe če imaš občasno občutek da ti stvari uhajajo iz rok, pomoje je ni, ki ne bi imela vsaj občasno tega občutka. Nič ni narobe in HB da imaš pomoč. Izkoriti do konca. Zaradi tega nisi razvajena ampak pametna mamica. Ma, jaz sem imela pomoč pa se mi je še vedno včasih zdelo da me bo od utrujenosti konec Še danes globoko spoštujem vse mamice, ki imajo še od prej otroke.
Kar se pa razvajenosti tiče pa tako. Verjetno se jih res ne da razvadit kot jih to lahko potem, je pa res da se otročki navadijo na določen način, na naše hitre ali počasne reakcije, na količino pozornosti ki jo dobijo. Le-.te je seveda več, če še kdo pomaga.
Lahko ti povem , da boš tudi več kot dve uri zmogla, tudi cele dneve če bo treba, zaupaj si. Prilagodila se boš, če bo treba in otroci  s tabo.  Objektivno gledano s časom ne bo lažje,  ampak ti boš že prekaljena mamica in speljala boš kot treba.



crvicek -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (17.3.2011 5:56:09)

Lunai, se popolnoma strinjam s hedvigo in barbiG, tako da ne bom niti ponavljala. Ti si pa za moje pojme pri svojih 24 letih odprta in razgledana mamica, tako da si že na dobri poti, svoje in otrokove potrebe poslušaj in jih vedno obdajaj z ljubeznijo.
Tudi mene psihično izčrpava jok mojih princesk in me kar iz tira vrže. Ju pa res nikoli ne pustim jokat, vse pustim in se pogovorim z njima, se objamemo ali pa se vsedem k njima med igrače in se skupaj malo poigramo, ker očitno sta mi hoteli povedati da rabita mojo bližino ...in potem tisti nasmešek in objemček ki me ponese v nebo. Imata pa zdaj 13 mesecev in meni je čedalje lepše, saj sta začeli izkazovati čustva z objemčki in lubčki.
Glede pomoči staršev pa bi jaz na začetku nevem kaj dala, da bi jo imela - vsaj taščo, ker mame na žalost nimam več.  Živiva pa z možem v tujini, tako da nimamo na koga računat. Ko smo pa bili poleti tri mesece doma pri njegovih, pa nisem vidla ure da smo spet sami. Cel sistem se je zrušil in čeprav nas je bilo veliko pod isto streho, sem uspela manj naredit, kot če sem sama z njima. Mali sta zelo hitro pogruntali situacijo in hoteli bit skoz na rokah, pa zaspat na rokah, pa se zibat, ....tega prej ni blo, zvečer sva ju dala v koške z uspavanko in sta zaspali. No in ko sem tašči povedala, da ne pravilno ravna, je bila vsa užaljena in takrat sva z možem sklenila da morava čimprejj nazaj na svoje, saj ni hotela razumet, midva pa se nisva hotela kregat. In ko smo bili spet na svojem je bil prvi teden res kritičen, saj sta se full jokali, bognedaj da sem šla na stranišče in da me nista opazili kje sem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]....to so bile krokodilje solze. Zvečer sta hoteli zaspat na rokah [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image], ampak ker je mož moral ravno takrat na službeno pot, smo bile prvi teden same in sem ju uspavala tako, da smo se vse tri ulegle na našo posteljo, stisnile sta se k meni, zapela sem jima uspavanko in v 10 min sta spali. Tako še danes zaspita in tudi če smo spet poskušali metodo, da ju damo v svoje posteljice, nama ni uspelo, ker se nista hoteli umirit in ne vidim smisla, da bi ju pustila jokat in se nervirat, ker bi potem samo še slabše spali. Jima pač paša najima bližina in ko bosta pripravleni sami zaspat, ju bova tudo to naučili.
Zaenkrat sem še doma z njima, varuške nočem - sva si pa z možem našla pomoč v gospodinjstvu na vsaka dva tedna, ko se nabere likanja in bolj obsežnega čiščenja. Kuham, pospravljam in sesam pa vse skozi igro z njima. V kuhinji imata svoja dva predala s kuhovnicami, plastičnimi lončki in tam ropotata medtem ko jaz kuham. Sesalec raziskujeta podolgem in počez... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Sem pa zelo stroga glede reda, tako da vsak dan ob isti uri jesta in po obroku tudi spita po pol ure (dopoldne, po kosilu in še enkrat ob 16ih), ob 20ih pa pižamica, flaška mlekca in potem se že sami odpravita proti sobi...sta mi prav hecne ker ena hodi...druga pa po vseh štirih za njo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Mi spita pa celo noč do 6ih, ko popijeta spet flaško mlekca in potem povlečemo vse tri nekje do 8ih. Mi je pa super ker gresta tako zgodaj spat, saj tako zvečer še kaj naredim ali pa se z možkom malo razvajava in pogovarjava, saj podnevi ni časa.
Glede zahtevnosti, pa se meni zdi, da je ponavadi en dvojček bolj, ponavadi tisti, ki je dominanten. Jaz to opažam pri starejši (za minutko), jo pa za malo prehiteva tudi v razvoju. Se je pa zdaj začelo tudi kreganje in cukanje....tamala se full sama igra, starejša pride mimo, ji vzame igračo in gre stran...samo da ji ponagaja. Seveda mala v jok .....no in tu sem pa jaz kot mamica v dilemi...kaj nardit. Če jo pocuka, jo jaz ne smem nazaj, saj čene bo ona razumela da je to način komuniciranja....pa jo primem za rokico, malo vzamem v naročje in ji pokažem kako naj o poboža. Saj nevem če prav ravnam, mlajša se mi ful smili, sem pa tudi opazila, da je tudi tamala začela glumit...da že začne pojokavat, ko vidi da se ji približuje in me gleda da naj o branim. Seveda so pa tudi trenutki, ko se sami igrata, lovita in skrivata pod mizo in takrat se mi kar smeji, ko ju opazujem. So lažji in so težji in zelo težki dnevi...kot npr, ta teden ko je ena bolana, smo pa same, ker je mož spet na službeni poti. Ma kot si ti sama Lunai rekla, če se hoče se vse da. To so naši sončki!

Glede prilagodlivosti pa še to....kako me vsak dan presenečata, ko se soočata s tujci, njima novim jezikom in kako se hitro prilagajata novim okoliščinam. Ko smo leteli 10 ur, sta biili glavni na letalu, vsi so se jima smejali, ker se nikogar ne bojita in z vsemi takoj navežeta stike. To mi je pa izredno všeč pri njiju in zato sva se z možem tudi odločila, da ju bova pri dveh letih vpisali v mednarodni vrtec, ker vedno bolj želita imeti družbo.

Nisem ti ravno odgovorila, na koncu se mi zdi da sem še jaz malo pojamrala...ampak hotela sem ti povedat da s časom boste že dobili en svoj ritem, ti le pri tem vztrajaj in seveda pri tem poslušaj  želje tvoijh sončkov.




aknela123 -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (17.3.2011 23:07:40)

draga lunai, še ena, ki te razume. moji dve pikici sta dopolnili dve leti, imata tudi tri leta starejšo sestrico. tudi pri meni so bili dnevi, ko sem mislila, da bom oglušela od jokanja in drenja dvojčic, bila sem tako utrujena, da sem že čisto začela pozabljat stvari.
se mi zdi, da so najbolj pametni starši, ki imajo edince in z njimi se sploh ne spuščam v pogovore o otrocih. priznam - čez dan so mi velikokrat spale v naročju, poknila sem se v dnevno sobo na kavč, vsako na svojo stran in so babike zaspale. ampak, kaj, tu pa je drugi velikanski problem - kako jih zdaj spravit do posteljice, da se nobena ne zbudi, saj veš, ker ko se ena zbudi se začne jok, s tem se zbudi tudi druga, pa smo spet tam, v začaranem krogu. ko je prišel mož iz službe sem dokončala ali začela kosilo, prala, likala, pač vse na obroke, kolikor so mi otroci dopuščali.
evo, vidiš, ne morem se hvalit, kak sem imela red z njimi, ampak to so moji otroci, čutijo da so ljubljeni, da sem tukaj za njih, verjamem, da ni z njimi čisto nič narobe, ker pač niso šle zvečer ob 7.00 v svoje postelje spat, pa popoldan ob 13.00, pa ker so mi včasih sred mesta začele kričat in privabljat poglede, smo se pač malo prilagodili vsi skupaj.
kako te naj potolažim? žal, ne morem ti lagat, pa rečt, da je pa blo tok luštno prvo leto z njimi. ampak, smo pa pregurali, tudi ti boš, tvoji so, daj jim samo ljubezen, to je največ in to boš dobila tudi povrnjeno. no, mogoče je postalo res malo lažje, ko sta shodili.

malo za šalo, malo zares - otroci so zdaj v vrtcu, jaz v službi, hvalabogu in si tam vsaj malo oddahnem od njih. jih pa prav pogrešam že proti koncu delovnega dne.



natasha15 -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (18.3.2011 18:25:01)

lunanai...nočem ti nič slabega, sam jaz mislim, da si večinoma sama kriva za vse to, kar se ti dogaja...verjamem da krči niso prijetni, ampak ko enkrat minejo, počasi uvajaš "novo rutino"...sej je vsakemu hudo, ko se otroček joka, pa vsak bi ga najraje po rokah nosil, itd....ampak ti imaš 2 in bi si morala poenostavit!!! Zakaj kompliciraš z malenkostmi, sploh če sta otročka navajena spati na trebuščku, ju ne navajaj drugače, tudi moja2 sta spala na trebuščku, v vozu sta vseeno spala na hrbtu...sej ko bosta orenk zaspana, bosta tudi v vozu na hrbtu, brez skrbi...sam res ne rabiš za vsak jokec skočit, ker ne vem če s tem ne narediš več slabega kot dobrega...pa itak da ima vsaka mati svoje otročke rada pa bi zanje vse naredila, ampak moraš vseeno imeti meje! Jaz sem cele dneve sama z njima, pomaga mi le partner ko je doma, pa se nisem nikoli pritoževala, res da so določeni momenti malo naporni, drugače pa če se znaš zorganizirati, sploh ni nobenega problema! Ko bi vedela kaj jaz vse naredim, ko sem sama z njima..če ju boš navajala tako, da jima boš vsako sekundo posvečala pozornost,pol si res pečena! Tudi jaz sem imela na začetku malo težav, ampak dojenčki/otročki se hitro prilagodijo, hitreje kot si mi mislimo...npr.ko se je 1 previjal, pa je bil drugi v posteljici in je moral počakati se je jokal, in kaj pol? Na začetku se morajo teh stvari navadit, da niso sami in nimaš problemov kasneje....jaz ju sedaj ko sta 13 mesecev stara dam v sobico, jaz pa vmes z lahkoto skuham kosilo, grem na WC, ven po pošto....pa računaj da že oba hodita in plezata, domišljije jima ne zmanjka, ampak sploh ni panike,....pa veliko okoli hodimo sami, na kavico, v glavnem točno že vesta kako in kaj! Res pa je, da nisem nikoli za vsak jokec delala paniko, drugače je če ju kaj boli, sta bolana,itd...če pa ni hujšega, si pa lahko pljuča malo sčisti[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] verjemi da boš sebi zakomplicirala vse skupaj in ti bo težko! 



eva1 -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (18.3.2011 18:46:48)

IZVIRNO SPOROČILO: Lunai
Super ste mi napisale...Samo ve, mamice dvojčkov me lahko razumete pa nobena druga mamica, čeprav ima 3 otroke različnih starosti...Ni enako, pri sami vzgoji je potem baje sicer lažje, če imaš dvojčka, ker ju istočasno vse učiš in ti ni treba delat preskokov v načinu dopovedovanja glede na starost otrok...Ampak začetki so pa najtežji...


Evo samo tole bom še napisala, potem pa neham na tej temi...moja sestra mi je vedno govorila-majhni otroci, majhne težave, veliki otroci velike težave..ko je bil moj prvorojenec dojenček ji res nisem vrjela(le kaj je lahko težjega kot otrok ki joka in stoka, pojma nimaš kaj mu fali, itd...), sedaj pa vidim da ima še kako prav!!!Amapk to kasneje vidiš[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]  S tem da me najhujše še čaka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]



hedviga -> RE: ZAHTEVNA DVOJČKA (21.3.2011 10:20:07)

IZVIRNO SPOROČILO: eva1

IZVIRNO SPOROČILO: Lunai
Super ste mi napisale...Samo ve, mamice dvojčkov me lahko razumete pa nobena druga mamica, čeprav ima 3 otroke različnih starosti...Ni enako, pri sami vzgoji je potem baje sicer lažje, če imaš dvojčka, ker ju istočasno vse učiš in ti ni treba delat preskokov v načinu dopovedovanja glede na starost otrok...Ampak začetki so pa najtežji...


Evo samo tole bom še napisala, potem pa neham na tej temi...moja sestra mi je vedno govorila-majhni otroci, majhne težave, veliki otroci velike težave..ko je bil moj prvorojenec dojenček ji res nisem vrjela(le kaj je lahko težjega kot otrok ki joka in stoka, pojma nimaš kaj mu fali, itd...), sedaj pa vidim da ima še kako prav!!!Amapk to kasneje vidiš[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]   S tem da me najhujše še čaka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]



JA no.. s tem se pa strinjam [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Ma, Lunai, pomoje bo najbolje, da se pogledaš v ogledalo, rečeš:JAz sem najboljša mami, takale mami sem jaz, mogoče kompliciram, mogoče grešim ampak jaz imam svoje otroke rada in amen. In zmogla bom in jih bom rihtala po svoje. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
Pomoje je tako najboljše, da se ravnaš po sebi in svojih otrocih. Saj smo si vse različne in je čisto normalno, da različno reagiramo in delujemo z otroci. Tudi Nataša ima po svoje prav. Je boljše ne komplicirat, ampak jaz nisem (bila) taka in konec in mi ni ratalo bit bolj na izi. Pa sem  hotela bit, ker bi mi bilo 100x lažje, tudi danes.
Ampak takole imamo mi, taka sem jaz kot človek in kot mama in moji otroci delujejo skladno z mano. In verjamem da sem za njiju najboljša mama.



vesna_b -> RE: Zahtevna dvojčka (21.3.2011 10:57:22)

lunai - v vozičku je naša zelooo velikokrat zaspala na boku. saj prostora je še dost notri, dokler so otroci mali.



trsica -> RE: Zahtevna dvojčka (21.3.2011 11:15:38)

Zdravo.
Sem mamica dvomesečnih dvojčkov (fantek in punčka). Meni se moja dva ne zdita zahtevna. Zdaj pa ne vem ali zato, ker sem skulirana že od prej (imam 7 letnika doma) ali pa sta res tako pridna. Ker pol toliko nista zahtevna, kot je bil ta prvi. Ta prvi ni bil sekunde sam, stalno po naročju, o vožnji z vozičkom sem lako le sanjala. Tadva pa... Hočem nočem, ne morem. Ker nimam 100 rok. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]  Ni prostora v postelji in ne skočim za vsak jok. Se mi zdi, da sem dosti bolj zorganizirana ob njima, več zmorem naredit še poleg njiju.
Se dere eden, se začne še drugi in se začnem še jaz... iz skreta. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Jah, kaj pa čem.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
Kaj pa še bo, bomo pa videli. Včeraj me je ustavil možakar, ki je rekel: Če se vama bo kdaj zazdelo, da vama je težko ob dvojčkih, jaz imam doma dva para. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

Ma, grem ven na sončno energijo. Danes mi je bejba popevala od 4 do 6 zjutraj. Sem kot zombi. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]



Stran: [1]