|
picola1 -> RE: Kako varni smo še sploh v svojem mestu? (7.3.2011 19:41:29)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*
Kar se pa dotičnega gospodiča z Jesenic tiče... Ima kriminalno preteklost, je povratnik. Spolna zloraba nad njim ni dokazana, temveč je samo domneva, pa še to zato, ker je on tako rekel. Sodeč po večinski praksi sodišč je, tudi kot uporabnik prepovedanih substanc, popolnoma neverodostojen. Ker je nekoga ubil, tisti nekdo ne more dokazati, da ga ni zlorabljal (ali zlorabil) in gospodič se na to tudi zanaša. Povrhu vsega pa naj bi šlo za dogodek/dogajanje izpred 20-ih let, ne od včeraj, torej tudi dokazov za to ni nikjer več. Teoretično je možno, da je takšen, kakršen naj bi bil, postal zaradi zlorabe, praktično oz. iz drugih primerov zlorab pa se mi zdi to zelo malo verjetno. In četudi je bil zares zlorabljen, je imel celih 20 let na voljo vsa pravna sredstva (če si že kot otrok ni upal, recimo), pa ni nikoli uporabil nobenega. Zakon vzameš v svoje roke takrat, ko pravni sistem odpove in ko res ne gre drugače. Če imaš določene stvari pošlihtane v glavi, pa v vsakem primeru veš, da ti ne dobljena tožba (in/ali odškodnina), ne umor ne bosta zavrtela časa nazaj - dejstvo, da si bil zlorabljen, bo ostalo. Odškodnina in/ali umor ne pomagata, če si normalen - oboje je samo delno zadoščenje, ki pa ne spremeni dejstva. In če ti je to, kot zlorabljeni osebi, dovolj, potem...
Kerensa, sori...ampak pojma nimaš o dinamiki spolne zlorabe...
Prvo kot prvo, spolna zloraba je zelo zelo težko dokazljiva oz. nedokazljiva. Dokazov praktično ni, so samo pričanja otrok/odraslih. In posledice, ki kažejo na to, da je otrok resnično bil spolno zlorabljen.
In nič ni teoretično možno, je kar zelo zelo praktično možno, da je postal ravno takšen zaradi spolne zlorabe. preberi malo o posledica sp. zlorabljanja pa boš videla.
Kar se tiče pravnih sredstev in prijave...Pa dejte že nehat s tem, ker sploh ne veste, kaj pomeni za žrtev izpostavljanje s prijavo...Prvo kot prvo je žrtev velikokrat prepričana, da je sama kriva za vse, zakaj bi šla torej človeka prijavit? Drugič: prestrašenost-ja, tut, ko si odraslel, se lahko tega človeka še vedno na smrt bojiš. Tretje:popolna potlačitev ali le delno spomnijanje zlorabe... Četrtič: sram, sploh za moške je to še večja stigmatizacija... Petič: če človeka prijavim, potem se MORAM soočit z vsem skupaj, to pa je za večino žrtev najtežja stvar v življenju. Sploh se ne morete zavedat, kakšni strahovi, občutki krivde, sram, gnus, žalost itd itd. preplavljajo človeka, ko se začne soočat z zlorabo...Resnično moraš bit močan človek, da se greš s tem soočit.
Šestič: če se vsaj malo spoznaš na to, kako delujejo institucije, potem ti je jasno, da ogromnokrat delujejo v prid tistim, ki zlorabljajo. Slišala iz prve roke jokajoče mamice, ki so pripovedovale grozljive zgodbe, ko so otroke pošiljali nazaj k očetom, čeprav sami niso hoteli in so jokali od strahu, ko so morali k njim!!!
In če žrtev pozna kako tako zgodbo (ali pa če je ne), jo je upravičeno strah, da bodo iz nje na sodišču naredili lažnivca ali pa vsaj nekoga, ki ne zna in ne more dokazat, da se je zloraba zares zgodila (pa se je lahko zgodila včeraj ali pa pred 20-imi leti).
Si še vedno tako prepričana, da je tako zelo lahko prijavit človeka, ki te je zlorablil ali celo zlorabljal leta in leta, te ustrahoval, itd??????
Se pa strinjam z zadnjim in predzadnjim odstavkom.
|
|
|
|