Smrketka85
|
tako punce tudi jaz sem se odločila z vami deliti mojo zgodbo :(
zgodilo se je 9.12.2010, ko je Moji Juliji tri dni pred rokom zastal srček.
Zjutraj ob 8 uri sem imela v bolnišnici ctg in ultrazvok, pri katerem so ugotovili da moji princeski več ne bije srce, zame se je porušil cel svet, ni mi bilo nič jasno ker sem jo zjutraj ob šestih čutila še njene brce in se je to moralo zgoditi tik pred prihodom v bolnišnico, moram vam tudi povedat da je moja nosečnost bila brez kakršnih koli zapletov in potem šok s fantom nisma mogla verjet da se to nama dogaja in da najina pikica ne živi več, saj so ugotovili da si je ponoči oz. zjutrak okrog vratu ovila popkovino in še enkrat okrog rokice in si jo tako zategnila. groza, rodila sem normalno z umetnimi popadki cel dan, bilo je hudo,ko veš da je ves tvoj trud zaman, da moja pikica ne živi več. Potem se je ob 17.02 končno rodila najina Julija, najin sonček, tako težko pričakovana, vendar brez znakov življenja, fant je prerezaj popkovino, babica jo je obrisala stehtala imela je 3120g in 53 cm. potem jo je ovila v pleničko in nama jo dala v naročje da sva se lahko v miru poslovila od nje, bila je tako popolna in tako lepa, vsaj za tiste pol ure ki sem jo imela v naročju sem bila mamica in neizmerno ponosna na mojo lepo punčko. ko so mi jo pa odnesli pa so s sabo odnesli tudi moje srce. sedaj počiva moja miška na polju belih vrtnic na Pobrežju kamor se zatekam ko mi je najbolj hudo ji prižgem svečko in se z njo pogovarjam, saj vem da je tam nekje med angelčki in me spremlja.
Res pa najlepše pohvale Ptujskim babicam in celemu kolektivu ki so nama pomagali pri vsem, saj so bli neizmerno prijazni in razumevajoči, tudi ko sem bila v bolnišnici, da so sestre dovolile da je moj fant bil z mano tam noč in dan.
|
Natisni
