|
Kerensa* -> RE: Skrb za starše - kot zakonska obveza (4.3.2011 10:17:03)
|
Da te "potolažim", Čebelica Maja - še moja zgodba...
Moja (sedaj že pokojna) ga. Mama je bila najemnica garsonjere, ki je bila v lasti MOL. Nek relativno kratek čas sem v tej garsonjeri z njo živela tudi jaz in bila posledično v najemno pogodbo vpisana kot uporabnica. Ko pa sem se razšla z g. Bivšim, sem se odselila v najem. Za najemniško stanovanje sem imela uradno veljavno, obojestrasko podpisano najemno pogodbo, ki je bila istočasno tudi vpisana v register najemnih pogodb na JSS MOL, torej v isti "inštituciji", ki je bila tudi lastnica "mamine" garsonjere. V najemniškem stanovanju sem tudi, še v času, ko je bila ga. Mama še živa, prijavila najprej začasno, naknadno pa tudi stalno bivališče. Enako sem naredila tudi za svojega sina, Pubertetnika (Mladič pa ni v "mamini" garsonjeri nikoli živel). Skratka - naredila sem popolnoma vse, kar je bilo potrebno, da je bilo jasno, da jaz v tisti garsonjeri ne živim več. Tam je ostala moja ga. Mama s svojim g. Partnerjem (neprijavljenim), stalno bivališče in "status uporabnika" pa je obdržal tudi moj g. Bivši, čeprav se je odselil.
Potem pa je moja ga. Mama leta 2006 umrla. Na zapuščinski razpravi sem se še istega leta odpovedala dedovanju, saj je zapustila samo dolgove (bila pa sem edina dedinja). Njen g. Partner je še nekaj časa živel v garsonjeri (grozili so mu z deložacijo, kar je logično), potem pa je umrl in MOL je garsonjero končno tudi fizično dobila nazaj. Dodam lahko še, da sem po smrti ge. Mame (in veliko pred zapuščinsko razpravo) jaz obvestila MOL, da jim je najemnica umrla in da želim jaz, kot njena edina hčerka in kot edina dedinja po njej, z njimi skleniti novo najemno pogodbo, pa so mojo prošnjo zavrnili, češ, da nisem uporabnica in da zato, ker sem že polnoletna, s svojo družino in živim drugje, tega niso dolžni storiti. Prav.
Potem pa sem od MOL začela dobivati pošto, da moja mama za to garsonjero ni ničesar plačevala. Po izpiskih (specifikacijah) se je lepo videlo, da je bilo to po tem, ko sem se jaz odselila. Ni plačevala ne najemnine, ne obratovalnih stroškov - samo elektriko je plačala takrat, ko so ji zagrozili z odklopom, pa še to ne vedno. V večih mesecih "dopisovanja" (pa tudi nekaj osebnih obiskih) med mano in MOL nisem dosegla nič - oni so vztrajali, da sem jaz dolžna plačati tista cca. 2 milijona bivših SIT dolga. Ni se jim dalo dopovedati, da dolga nisem naredila jaz, da nisem živela tam, da ni zakona, po katerem bi bil otrok dolžan plačevati dolgove svojih staršev in da sem se odpovedala dediščini. Vztrajali so pri svojem, me dali na sodišče,... skratka, cela kolobocija, katere posledica je bila, da so mi zaradi cca. 2 milijona sedaj bivših SIT "mojega dolga" blokirali moj TRR.
Ni zaleglo to, kar sem prejle omenila, niti niso pomislili, da bi za del tega dolga terjali mojega g. Bivšega, ki je bil v tistem času vsaj uradno uporabnik, čeprav ni živel tam (če bi MOL stisnila samo en "enter", bi videli, da je bil tačas v zaporu), niti niso terjali (dokler je bil še živ) maminega g. Partnerja, saj so bili očitno preleni, da bi se ukvarjali z državljanom tuje države, ki jim je tekom postopka celo umrl in za sabo ni zapustil prav tako ničesar, razen polnoletne hčerke, tujke. Me prav zanima, če je tudi ona dobila kakšno pošto.
V glavnem... s koncem leta 2010 so minila tista 3 leta, katera so po ne vem katerem zakonu določena kot "razumski rok" za nek sodni postopek. Ves ta čas imam blokiran TRR zaradi dolga, ki ga nisem ustvarila jaz. In letos gre, z moje strani, na evropsko sodišče moja tožba proti MOL. Kaj vse bom naštela kot oškodovanka, je lahko vsakomur jasno. In da EU sodišče določa prav simpatične odškodnine, tudi vsi vemo. Računam, da bom dobila ravno toliko, da si plačam ali polog za lastniško stanovanje ali da si kupim svoj dream-car ali pa se končno odpeljem na spodoben dopust v New York.
In predlagam ti, da ti storiš enako.
|
|
|
|