|
brianna -> Spet žalost (12.8.2005 19:06:58)
|
Jančika hvala!
Kaj reči mamici in očku. Včasih najbolje nič! Sliši se čudno, ampak takrat potrebuješ samo nekoga, ki bi te ure in ure poslušal, jokal s teboj in ne govoril ničesar. Najbolj bolijo, draga dekleta, fraze, kot so : Je že moralo biti tako, Saj bo bolje, Boš zopet kmalu noseča, Bolje sedaj kot kasneje...
To so najbolj neumne in boleče izjave ljudi, ki ne vedo kaj narediti, vem, da želijo pomagati, ampak s takimi izjavami še bolj brcnejo v temo.
Ko umre npr. stara mama, je hudo, z njo vred nam umre preteklost, spomini, ampak na to smo pripravljeni. Ko nam umre otrok, nas o tem nihče ne pouči, kot hišica iz kart se nam sesuje prihodnost, vsi načrti, ki smo jih imeli z našim sončkom pod srčkom, so zbledeli, nikoli ne bomo doživeli njegovih prvih korakov, prvih besed, prvega razreda....Pa smo vse to podzavestno že splanirali.
Skoraj pol leta sem potrebovala jaz, da sem končno stvari začela pospravljati. Vse je bilo že pripravljeno, vse je že čakalo na malega družinskega člana. In potem bum...kot strela iz jasnega...njena smrt... Še dolgo tega ne dojameš in npčeš verjeti!! Kako hudo boli, tega ni mogoče napisati, še danes boli in bo bolelo vedno....
To so vendrle naši otroci, otroci pa naj ne bi umirali, kajne?
Prijazen pozdrav:rozica::angel:
|
|
|
|