Vijoličarka
|
Smrketica, ker vidim, da te zanimajo različni pogledi, bom napisala nekaj misli, ki se mi utrnejo ob branju vsega tega.
Občutek imam, da vidva še nikoli nista živela resnega partnerskega življenja. Da je manjkalo 'borbe za skupni interes', kar ni prišlo na plano, dokler se niso okoliščine spremenile.
Od vsega začetka nista samostojna in živita v hiši tvojih staršev. Kakor opisuješ, gre slutiti, da ste s tvojo poroko vsi postali neka velika družina, starši so bili še pri moči, predvsem oče in tvoj mož je postal neke vrste 'sin', torej še en otrok tvojih staršev.
Imela si krasnega očeta in najbrž podzavestno misliš, da enostavno MORAJO biti vsi moški taki, kot je bil on. Če prav razumem, je bil oče delovna dobričina, ko je bil on zraven, ti sploh nisi opazila 'pomanjkljivosti' svojega moža. Vsi ste bili srečni, tudi tvoji starši, ker so te lahko še naprej imeli za hčerkico, ki ni šla od doma. Predvsem pa očitno zate obstaja samo en način življenja in to tak, kot ste ga imeli vi doma, mož pa nima druge, on mora to sprejeti.
Zdaj pa se je vse spremenilo. Oče je umrl, iz tvojega življenja je odšlo nekaj pomembnega, morda se sploh nisi zavedala, da je oče opravljal del nalog, ki so na tvojem spisku in jih opravlja 'idealni mož'. Če je bil oče taka močna osebnost, potem je njegova smrt prav gotovo strašno zadela tudi mamo, ki brez njega ne zna več živeti. Obe ne znata živeti brez očeta in ti bi rada, da zdaj tvoj mož postane njegov približek.
Ampak očitno tudi on ne zna živeti brez tvojega očeta. Morda ti je pred leti tvoj mož zelo ustrezal, ker se je prilagodil življenju vas treh v vaši hiši, se ni vtikal in rušil vaših odnosov, reda in načina življenja, ki ste ga bili navajeni. Tastu je pač pustil, da po svoje komandira, tašči da se naužije otrok, sem ter tja pomagal, drugače pa se je posvetil lastnemu življenju.
Zdaj pa: tasta ni več, ostalo pa je 'njegovo delo', ki bi naj se opravljalo točno tako in v takem obsegu, kot ga je opravljal on, tašča se je sesula, zbolela, ne 'uživa' več toliko časa v otrocih in celo potrebuje pomoč. Žena točno ve, kako je treba, dodelila mu je njegov delež nalog in mu tudi 'ukaže' , kdaj naj kaj naredi, življenje je postalo nekakšna 'kasarna', kjer je on 'gušter'.
Okoliščine so se torej zelo spremenile za oba. Ti hočeš kopijo svojega očeta, on hoče svobodo. Treba bo torej ugotoviti, koliko je tukaj še ljubezni in z njo pripravljenosti na kompromise. Tako s tvoje, kot z njegove strani.
Kajti tudi on naj bi bil odgovorna in odrasla oseba in tudi on naj bi vedel, v kaj se spušča, ko se je poročil s tabo. Življenje ni samo sladkost, pridejo tudi taki trenutki. Poleg tega se je strinjal, da ti prevzameš novo, zahtevnejšo službo, a če je voljan sprejeti ugodnejše finančne posledice, mora sprejeti tudi tiste, manj ugodne: torej ti si še dodatno napeta.
Zdaj pa ne vem. Ali si ti stalno napeta in vedno iz tira padeš, ko stvari ne tečejo po tvojem planu? Si ti, je on, sta oba pripravljena na kompromise? Ali lahko najdeta še kaj drug v drugem, kar ljubita, cenita? Si to želita?
Kar se tiče njega, mi nista všeč dve stvari: porivanje lastnih otrok k babici, da je lahko 'svoboden' in pa kritika, da si debela in s tem neprivlačna. Z leti naj bi ljubezen rasla. Ti si dvakrat rodila, imaš neko kronično bolezen in kup obveznosti – brezobzirno se mi zdi tukaj očitati kilograme, sploh ker si jih, kot si navedla, že precej izgubila. In ker bi moral videti, da on sicer ima čas za svoje hobije, ker si ga vzame, ti ga pa nimaš. Pa tudi ni videti, da bi ga njegovi hobiji sproščali. Precej otročje je tudi pričakovati, da se bo ženska s tvojimi izkušnjami in obveznostmi vedla do njega kot ena dvajsetletna punca.
Ne vem, kaj boš naredila ti, ampak sama bi se v takem primeru usedla z njim in se resno pogovorila. Dejstvo je, da živite v hiši , ki jo je treba najmanj redno vzdrževati in imate nekaj vrta. Da ne bo 'dvorni norček', naj kar sam predlaga, kako bi se bilo po njegovem tu najbolje organizirati. Kot je že Kalbo predlagal, se lahko skrčijo obdelovalne površine, mogoče tudi z mamo ne rabita na tone 'tegelcev' rož, ki jih je treba prenašati sem ter tja… Na tebi je, da spoznaš, da lahko živite tudi drugače, kaj opustite, da si organizirate tako, da ne bo kupa dela. Na njemu je, da spozna, da mu je bilo marsikaj prihranjeno in je lahko udobno živel ter da je treba opraviti vsaj minimun, da bo hiša funkcionirala.
Da je zato, da je njemu udobneje, delno zaslužna tudi tvoja mama in da ji je treba pomagati, če pomoč rabi. In da ne bo 'dvorni norček' naj sam predlaga, kako bi to lahko storila čim bolj učinkovito, naj se ne zateka v sanjski svet, naj preneha bežati. Naj razmisli tudi, kaj ima in ne samo, kaj nima. Ima streho nad glavo, ima ženo in ima otroka.
Ti pa poslušaj njegove predloge, pogovorita se, začnita živeti drugače in ne le na silo nadaljevati v stilu tvojih staršev.
Če je interes na obeh straneh, vama lahko uspe. Mogoče lahko poiščeta tudi strokovno pomoč. V partnerstvu kar gre, če je samo eden v krizi in ga drugi ven vleče. Vidva sta pa oba v krizi.
Če pa si on samo na vsak način želi svobode, potem je pa bolje, da gre prej, kot slej. Prebolela boš, si na novo organizirala življenje in potem bo lažje. Vsekakor bolje, kot pa da živiš v takem stanju naprej.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.. Ti mu lepo popokaj kufre in reči, da naj lepo gre k svojim kelnarcam. Pika. Res nevem kje najdete take parazite!!!
