ronja
|
Občasno pazi na otroke, vendar jih po parih urah porine moji mami v varstvo. Ima jih rad. 1-2x tedensko skuha kosilo. Obeša cunje (vse na izrecne "ukaze") nives, ali res misliš, da bi vse to lahko naredil, če bi ves čas po gostilnah sedel? Dobila kronično bolezen, neozdravljivo. Takrat še nekako stal ob strani. Preživela. Očitno ni ves čas hodil po gostilnah, če ji je ob bolezni stal ob strani. Umrl mi je oče, naša dobričina, nimam besed za opisati tako dobrega nesebičnega človeka. Vse to, kar moj mož ni. smrketica, tvoj mož ne bo nikoli tak kot tvoj oče - ta je bil samo eden. In očitat mu, da ni to, je nefer - njega imaš rada zaradi njegovih dobrih lastnosti, ki jih mogoče tvoj oče ni imel, ne? Ne more imet en človek samo dobrih lastnosti, drugi pa samo slabih - če tako vidiš, potem narobe gledaš oz. idealiziraš/demoniziraš, ker svet ni tako črnobel. Prevzela nase skrb za mati in za domačo hišo. Mož pri tem ne želi sodelovati, ker po njegovih besedah-on ni za hlapca, on ima svoje življenje in skrb za moje starše, no sedaj samo še mati, ni njegova skrb. To sicer ni najlepše povedano, vendar je res: če prav razumem si se za domačo hišo odločila ti, ne vidva skupaj. Tvoji starši so vsekakor predvsem tvoja skrb, čeprav je lepo, če tudi on pomaga. Vendar prav njegova dolžnost pa to ni, da se bo vsemu odpovedal zanje. Normalno, da vsi pomagamo, ampak vsi brez izjeme to rajši naredimo, če se to ne pričakuje od nas kot nekaj samoumevnega, ampak da se nam nekdo zato zahvali - ker ve, da nam ne bi bilo treba. Greva tudi mi2 kam, recimo kino, pica, več ne. To je skoraj pri vseh parih z malimi otroki tako. In samo po sebi ni to nič tako zelo groznega. Da ne bo zgledalo enostransko, naj v njegov bran povem, da je v preteklosti kaj pomagal pri hišnih opravilih, ki se niso nujno tičali najinega stanovanja Torej če prav razumem: v vajinem stanovanju je vedno prevzemal svoj delež, samo IZVEN hiše noče prevzet vloge, ki jo je imel tvoj oče? Recimo preštihati vrt, jojojoj, vedno jabolko spora. Ampak če si on vrta ne želi in je to v bistvu tvoja kaprica, potem ga čisto razumem! In če prav razumem, si ga on ne želi. Kar ni noben kriminal, nismo vsi za vse. To je tako kot če bi jaz lubiju težila, da mi mora pomagat šivat. Ja, hudiča, če to ni njegov hobi, ampak moj, ga kvečjemu lahko prosim za pomoč, ima pa vso pravico odklonit. Če on hoče met vrt, je drugo, samo tega res nisem razbrala. Vprašaj ga, ali ga hoče ali ne. Nekako sem furala vse to, dokler mi ni umrl oče. Takrat je bilo meni jasno, da bi moral moj mož, kot edini preostali odrasli moški, pač prevzeti moška opravila nase. Zakaj bi v bistvu to on MORAL? Ker si se ti odločila, da boš rihtala domačijo? Kaj pa on? Se je tudi on to odločil ali je imel sploh kako pravo glasanja tukaj? Ker meni vse to skupaj diši po tem, da si se kar ti odločila, da bo on prevzel očetova opravila - ki pa jih ne želi. Moja tašča rada nabira gobe, pa če jih ona ne bo več mogla, bi lubija nekam poslala, da bi zdaj pričakoval od mene, da moram jaz to delat. Ok, je blesava primerjava, ker sta dobila streho nad glavo, vendar celo živeljenje pa tudi ne moreš tega odplačevat, da delaš vse, kar ti rečejo. Nasprotno. Želi stran, kjer bi imel mir. Želi stran - sam ali z vami? Če želi stran z vami, se mi to ne zdi čisto nič slabega - pač ni človek za na kmetijo in želi nekam, kjer bo manj tovrstnega dela. Ti pa si tista, ki bi rada ostala na domačiji. Ampak ne moreš ga v to napol prisilit in potem pričakovat popolnega sodelovanja pri rihtanju le-te... da ne bom spet doma dneva preživel kot- pazite- dvorni norček Kakorkoli se trapasto obnaša, se tudi ti očitno do njega ne prav lepo, če se on tako počuti ob tebi. Pa si lahko ornk bolna in zmatrana, pa vseeno ne daš ljudem okoli sebe takega občutka (preizkušeno ). Res je, da v stiski spoznaš človeka, vendar je res tudi to, da se tudi v stiski ne smemo kar kakorkoli obnašat do ljubih. trenutno mu celo pišem diplomsko nalogo recimo Zakaj je pa to dobro? Naj si jo sam napiše, ti pa medtem pojdi tečt, se zrihtaj,... najdi spet sebe, tisto pravo sebe, ne podaljšek vaše hiše, skrbnico svoje mame in svojih otrok - sebe. Mogoče, ampak mogoče, bi pa potem imela celo voljo shujšat! Lej, on si mogoče govori čisto isto: če bi bila ona še vedno zabavna, prijazna in seksi, ne bi popival okoli, ne bi špilal ves čas rač. igric. S tem medsebojnim obtoževanjem ne bosta nikamor prišla. Pogovorita se in naj vsak pri sebi pomete. Kako se naučiti ženske diplomacije???? Z ljubeznijo. Ker imaš nekoga rad, mu nočeš stvari kar v faco vršt, ker veš, da bi ga bolelo in se jih trudiš povedat tako, da bo razumel, kaj hočeš povedat, pa da bi ga vseeno čim manj prizadelo. Včasih res ne gre drgače, kot da pop*, ampak večinoma se pa da drugače. Tako za vsakdan sigurno.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|