|
maajchi -> obupana (22.2.2011 17:29:40)
|
Pozdravljene!Sem v stiski in ne vem kam naj se obrnem za čvek ali pa vsaj da si "izpiham" dušo!Stvar je zapletena in da me boste razumeli vam bom use pojasnila od začetka.sedaj sem stara 21 let in sem ponovno samozavestna.Vendar ni bilo vedno tako.Pred 8 leti sem imela grdo izkušnjo z moškim [sm=smiley13.gif] bila sem posiljena[sm=smiley19.gif]Kar si to tudi zdaj sama priznam!Ko se mi je to zgodilo sem bila kot nekako v svojem svetu,sem trpela vendar sem se delala da se to ni zgodilo in to sem si tako dolgo govorila da sem si ze skoraj sama verjela."ON" me je tako uničil da sem bila v bolnišnici nekaj dni ker sem bila spodaj vsa raztrgana in imela hude bolečine.Prav tako je bil problem da je bilo možno da bi ostala neplodna,saj se je posilstvo dogajalo med mojo prvo menstruacijo... Takrat sem hodila v OŠ ki sem jo po tej izkušnji težko zaključila,prej sem bila vsa leta prav dobra(4) v zadnjih 2 letih sem pa bila zadostna(2).Starši niso bili jezni name saj so vedeli da se res težko zberem in se učim!Prav tak so mi svetovali da naj pavziram in si vzamem čas sebi,da te stvari ne morem sama rešiti in da potrebujem pomoč.Vendar jaz to nisem želela slišati saj sem si mislila da me imajo za noro in tako sem se delala da je z mano use u redu.Po končani OŠ sem tako kot usi ostali odšla v srednjo šolo,ker je bila pa oddaljena od mojega doma sem bila tam v dijaškem domu.Nekaj dni mi je šlo prav dobro potem se je pa začel rušit moj svet.Kar naenkrat sem bila vsa prestrašena ponoči sem imela nočne more o tem kaj se mi je zgodilo,nisem mogla normalno spati in kaj je najhuje use sem se začela bati.Bala sem se učitelja za športno vzgojo,vzgojitelja,vse fante v moji bližini me je bilo strah.Nisem mogla več normalno se gibati.In potem čez par tednov sem imela živčni zlom in sem pristala vsa paranoična v bolnišnici. V tem času so moji starši me izpisali iz šole in mi uredili terapijo...Tako sem hodila na terapije in sedaj je bolje,veliko bolje.Po času sem spoznala tudi fanta za katerega vem da mi nebi storil nič žalega in da ni kot ostali ter da me ima iskreno rad.Po skupni terapiji in veliko preživelem času skupaj sva se lahko tudi zbližala in bila skoraj čisto navaden par!Ko sem to svojo najvecjo težavo prebrodila sem hotela svojo solo narediti sem se ponovno na svoje stroške upisala in bila prepričana da zmorem in da sem psihično zmožna.Ker pa sem se upisala v izobraževanje za odrasle mi je ta obcutek zelo pomagal ker sem vedela da bom odhajala tam le pisati izpite.No potem se je zgodilo...Zanosila sem...Takrat sem bila zmedena in po pravici povem da sem razmišljala tudi o splavu vendar me je ginekolog opozoril da lahko da ne bom več mela možnosti zanositi in da je to moja priložnost...Tako sem se z fantom pogovorila in mi je vlil upanje in tako sva otroka obdržala.Sedaj imava leto in pol staro hčerkico ki jo imava oba neizmerno rada.Drugače smo zelo srečni vendar jaz sem nekako ..kako bi temu rekla..nezadovoljna.Zelim imeti šolo in nuditi svojem otroku vse kar potrebuje in ne biti odvisna od nekoga...Zato sem ponovno odsla v isto solo kjer sm plačala vpisnino in prosila ali lahko šolo nadaljujem...Vendar ker sem se izpisala (tako so mi rekli naj naredim na Zavodu za zaposlovanje,ker drugače nebi mogla koristiti starševski dodatek,vendar mi pri tem ni nihce povedal da bo moj denar propadel)mi je denar propadel in se moram ponovno vpisati.[sm=smiley13.gif] Vendar tega denarja nimam ponovno,fant dela sam in mora vzdrževati nas vse tri celo stanovanje in napolniti želodce.
ne vem kaj naj naredim zaposliti se tako ne morem ker me nihče noče brez šole,sama vem da sem sposobna narediti šolo in da bi z veseljem jo opravljala.
Malo imam tudi slabo vest,ker ko sem imela priložnost nisem mogla v šolo sedaj pa priložnosti ne dobim,vendar pa tudi vem da če nebi takrat odšla na terapijo mislim da danes nebi bila tukaj...
Drage moje,pasalo je to...se malo "izpihati" dušo....najlepša vam hvala
|
|
|
|