Frodo Bisagin
|
IZVIRNO SPOROČILO: Felicita fotografiranje na javnem mestu/kraju je dovoljeno, dokler ne vstopiš v posameznikov osebni prostor. lokal je javni prostor. je dovoljeno. Fotografiranje na javnem mestu je lahko predmet kazenskega prava. Kazenski zakonik v I. odstavku 149. člena inkriminira neupravičeno slikovno snemanje: ''''Kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega… in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali takšen posnetek prikazuje, ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.'''' Kot slikovni posnetek je potrebno razumeti tudi fotografijo. Posnetek mora biti usmerjen na osebo in to brez njene privolitve. Za inkriminacijo je potrebno tudi , da posnetek občutno posega v zasebno življenje. Sem sodijo posnetki, ki lahko razkrivajo pomembne dele zasebnega življenja, predvsem pa takrat, ko so za oškodovanca žaljivi. Ne gre pa za takšno situacijo takrat, ko so posnete osebe, ki se udeležujejo javnih prireditev ali osebe, ki opravljajo službena opravila. Kazenskopravno varstvo lahko služi predvsem kot zaščita pred najbolj grobim posegom v človekovo osebnost. Osebnostni pravici, ki nas ščitita pred neupravičen fotografiranjem in objavo fotografije, sta pravica do zasebnosti in pravica na lastni podobi. Pravica do zasebnosti nas ščiti pred neupravičenim fotografiranjem, pravica na lastni podobi pa pred neupravičeno objavo teh posnetkov. Problem s pravico do zasebnosti in pravico na lastni podobi je v tem, da lahko prideta v kolizijo s svobodo izražanja, kot je ta zagotovljena v 39. členu URS. Pravilo je, da nihče ne sme vsiljivo posegati v zasebnost osebe, vendar tudi oseba, ki se je izpostavila javnosti, ne more več računati na popolno varovanje zasebnosti oz. njene tajnosti. Ta namreč več ne obstaja oz. ne obstaja v enaki meri. Zato je torej dovoljeno fotografirati javno mesto, na katerem se nahaja tudi določena oseba, npr. ulico, kavarno in podobno. Vsiljivo pa je in zato nedovoljeno slikati točno določeno osebo v kavarni. S tem bi posegli v zasebnost, ki je varovana tudi v področju zasebno-javnega življenja. Sklepna ugotovitev: Če so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja, kot je opisano v I: odstavku 149. člena Kazenskega zakonika, je fotografiranje osebe na javnem mestu lahko tudi kaznivo dejanje. Sicer pa lahko posega fotografiranje oseb v njihove osebnostne pravice. Načeloma velja, da se oseba s podajo na javni prostor poda v svoje t.i. zasebno-javno področje življenja, kjer ni mogoče pričakovati popolnega varovanja zasebnosti. Interes po obveščanju v demokratični družbi tako opravičuje, da se takšna oseba fotografira v kontekstu poročanja (npr. skupaj s prostorom ali dogodkom). Ni pa dopustno vsiljivo fotografiranje točno te osebe, razen če ta v to privoli. Podobno velja tudi za objavo teh fotografij. Pravica na lastni podobi opravičuje osebo, da sama odloča o objavi svojih fotografij, razen če gre za fotografije, ki se ne nanašajo na točno to osebo. (npr. javna prireditev). V tem primeru interes javnosti po obveščanju opravičuje objavo. Drugače je seveda za osebe, ki imajo tudi javno področje svojega delovanja (npr. politiki). Ti v okviru tega področja ne uživajo varstva zasebnosti in jih je torej mogoče tudi fotografirati in te fotografije objavljati. povzeto po: dr. Tomaž Keresteš (O dopustnosti fotografiranja na javnem mestu) ja hudica pa fonti ! Zdaj mi ni treba po ocala
< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 16.2.2011 21:22:04 >
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan! (Ivan Cankar)
|