IZVIRNO SPOROČILO: picola1

Ali menite, da se pedofile prepozna že na daleč

IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

IZVIRNO SPOROČILO: picola1

Ali menite, da se pedofile prepozna že na daleč

Ne - jaz nisem videla še nobenega.

IZVIRNO SPOROČILO: picola1

Okej, zavedam se, da sem odprla malce provokativno temo...

Zanima me, če mislite, da je treba otrokom verjet, ko povedo, da se jim nekaj takšnega dogaja? Ali menite, da si otroci to lahko izmislijo?
Hmmm, meni se zdi, da je v vsakem primeru treba otorku najprej verjeti. Če dam na tehtnico, da gre za domišljijo in s tem narediš škodo nekemu odraslemu ali pa da gre za dejansko zlorabo, a jo vzamem za rezervo in otroka ne jemljem resno, potem vidim veliko več negativnih posledic pri tem, da otroku ne verjamemo. Pač si mislim, če s ezmišljuje, to slej ko prej pride na dan. Če pa si ne zmišljuje, nam v že tako veliki stiski  ne bo zaupal, če bo čutil ali videl, da mu ne verjamemo in si mislimo, da je vse skupaj le "otroška domišljija". Tu mi je pravica otroka nad pravico odraslega, pa četudi bi odraslega po krivici obtožili. Samo si zelo težko predstavljam, da bi 4 ali 8. letni otrok okoli tega lagal. Je pa to taka tema, da odrasli zraven radi zamrznemo, ker se nam zdi spolna zloraba nekaj preveč groznega, da bi upali pri sebi sprejeti, da se to dejansko tudi lahko zgodi. Pač, delajmo se, da nič ne vidim, potem tega ni. Zmanjševanje vrednosti in pomena dogodka, ah, saj to ni tako, kot praviš, to si samo sanjal ali kaj podobnega. Ker je pač težko sprejet, da mogoče pa le je res.
Ali bi verjele recimo eni odrasli ženski (ali pa otroku), da jo je recimo zlorabil človek, ki je vam blizu (npr. partner, sorodnik, prijatelj)? Zakaj ja oz. zakaj ne?
Čisto odvisno od situacije. Ampak nekako se mi zdi, da če gre za maščevanje, potem so tudi drugi opisi tendeciozni, polni obtoževanja in slabih odnosov. Pri zlorabah pa je zaupanje v tisto določeno osebo vzpostavljeno, dokler zloraba ne pride na dan, potem pa sledi razočaranje ravno zaradi tega zaupanja.
Ali menite, da se pedofile prepozna že na daleč in da so to duševno prizadeti ljudje (ciljam na to, da se ne zavedajo svojih dejanj)?
Ne, se jih ne prepozna na daleč, le od kje? Se zavedajo svojih dejanj? Zagotovo se, samo to je tako kot z drugmi stvarmi - niso toliko važne družbene norme, kot pa lastna osebna morala, osebna prepričanja. Saj se je komot oprati krivde, če rečeš, da te 6-letna deklica izziva (vsak izgovor je dober).
Koliko mislite, da je mam, ki lažno pričajo (t.j., da si izmislijo spolno zlorabo, ker se želijo npr. maščevati svojemu partnerju)?
Pojma nima, nekaj jih je sigurno, tudi v obratni smeri, da si očetje izmislijo zlorabe.
Koliko mislite, da je najstnic/najstnikov, ki si kaj takšnega izmislijo, ker se zaradi npr. (po njihovem mnenju) stroge vzgoje želijo maščevati svojemu očetu (še raje očimu)?
Se tudi najdejo, zagotovo, samo vseeno, s emi zdi smisleno zadevo najprej resno vzet, potem pa raziskat, kaj je res in kaj ne in kdo ima kakšne motive.
Kaj bi naredile, če bi vam (vaš) otrok zaupal, da ga nekdo spolno zlorablja?
Pojma nimam, najprej bi verjetno šla do psihologa, policije ter skušala biti v oporo otroku. Bi ga pa resno jemala.
Ali veste kakšni so znaki za spolno zlorabo?
Hmm, dobro vprašanje. Spremembe v vedenju, ekstremi, poslabšanje učnega uspeha, izogibanje osebnim stikom, sram pred svojim telesom ali lih kontra, pretirano poudarjanje spolnosti,...
Koliko menite, da je zlorabljenih otrok? Ali zlorabljajo tudi mame? Ali so zlorabljani tudi fantki?
Po moje precej več, kot si predstavljamo. Me je bilo kar groza, ko sem nekje zasledila podatek, da je v Ljubljanskem okolišu 2000 otrok v rejniških družinah. Seveda to niso vsi spolno zlorabljeni, ampak vseeno so živeli v tako slabih okoliščinah, da so jih odvzeli matični družini. Meni se to zdi ogromna številka. Koliko jih je potem šele tistih, za katere se potiho ve, kaj se dogaja za zidovi, pa vse tiho je bilo?


Ps.: Enkrat smo se že nekaj podobnega pogovarjale, ampak sem mnenja, da takšne teme nikoli niso odveč in lahko marsikateremu otroku rešijo morda celo življenje ali pa vsaj prihranijo kakšno trpljenje. Namreč obstaja ogromno mitov glede pedofilov in spolnih zlorab, zato je še vedno preveč otrok, ki povedo, kaj se jim dogaja pa jim nihče ustrezno ne pomaga. To se pa strinjam. Samo kot sem že rekla, pri tako težkih stvareh si raje zatiskamo oči - imaš kar prav, da je treba več o tem govoriti.