|
Bakfark -> RE: Kdaj je pravi čas za ljubezen? (6.9.2011 13:14:42)
|
IZVIRNO SPOROČILO: astrid1
Naša najstnica bo drugi mesec stara 16 let. Ima fanta. Kadar pride on na obisk, so vrata sobe odprta. Imamo dogovor, da k njemu ne sme domov, če je sam doma. Zaenkrat se tega še drži. Se pa veliko pogovarjava o spolnosti in o tem, da je bolje odlašati s prvim spolnim odnosom.
Odlašati do kdaj??? Kaj in kje je tista norma, ki določa kdaj je primeren čas za začetek izušanja spolnosti??? In če jo že postavi mati (normo namreč) koliko je le-ta verodostojna, kredibilna, koliko je materina postavitev te meje sploh lahko racionalna, da bi jo bilo vredno upoštevati... otroku pri 16-ih???
Hočem reči, uporabi odebeljeno v kateremkoli trenutku nekogaršnjega življenja in človek lahko temu vztrajno sledeč, svoje življenje konča kot ostareli devičnik.
Eno vprašanje - ali bodo vrata sobe, ko jima končno dovoliš, če jima kdaj dovoliš srečanje bližnje vrste, tudi na stežaj odprta??? Ne upoštevaš možnosti, da tvoje dete za zaprtimi vrati pri 16-ih počne še kaj druga kot zgolj seksa??? Intimni pogovori med najstniki meniš niso mogoči??? Recimo ravno dovolj intimni, da mogoče zahtevajo ravno zaprta vrata! In ko že izpostavljaš obzirnost in pogovore z otrokom o spolnosti mar ni ta dodatni represivni nadzor samo indikator, da ne verjameš popolno v to kar govoriš??? In ni nujno, da je razlog tvoji sumničavosti ravno hčerina nezrelost in naivnost, lahko da samo ne verjameš sebi.
Vsekakor se mi pa ne zdi primerno dvanajstletniku kupovati kondome. Moje osebno mnenje je, da je nedolžna ljubezen nekaj najlepšega. So pogledi, stiski rok, kakšen ukraden poljubček. Prvi spolni odnos je lahko travmatična izkušnja, če se to počne prehitro in iz napačnega razloga.
Torej priznaš, da je vse ostalo bila napaka, vse kar se je zgodilo po nedolžnih dotikih, pogledih, kakšnemu ukradenemu poljubčku ni druga kot ena velika in neoprostljiva napaka, da uporabim tvojo terminologijo, vse ostalo je ukradena mladost, nedolžnost, nedotakljivost za katerih brutalno odtujitev je odgovoren nihče drug kot utelešenje prasca v nekem tam moškem ljudskem telesu, ki je izkoristilo tvojo naivnost ter omadeževalo ta cvet svetosti. Kakor je tudi napaka utelešenje tvoje ljubezni, utelešno, poosebljeno točno v tvoji 16-letnici??? Bojda se z otrokom krona neka ljubezen, ni nujno, jasno, jasno je le, da se pri tebi ravno tukaj konča. V bistvu se konča že v sami grešni misli, v samem namigu na to kar imenujemo spolnost, seksualnost, ****...
In ko že omenjaš travmatičnost izkušnje ni pošteno, da ga izvzemaš iz lastnega skrajno osebno negativnega konteksta - seksualna izkušnja z ljubljeno osebo v večini primerov zna bit nekaj najlepšega in ko se o tem pogovarjaš z otrokom je neumestno v mislih imeti ravno posilstvo npr.. Moje mnenje, da v najslabšem primeru lahko govorimo samo o občutku razočaranja, ker je pričakovanje apriori osnovano na nerealnih predstavah o tem.
Skratka, še malo drugače rečeno... Moja nedolžnost je bila oduzeta približno v isti starosti kot je sedaj tvoja hčera. Nisem niti dopolnil 16. Ni ga bilo človeka ne boga, ki bi mi takrat lahko onemogočil izkušnjo. Imel sem možnost in izkoristil sem jo. Ni mi žal, čeprav iz današnje časovne distance smatram, da je vse skupaj bil en velik polom. In ne govoriva o travmi temveč bolj razočaranju, nespretnosti pri streženju stvarem, soočanju s tem. Težko rečem, ali zato ker sem bil premlad, dejstvo je da nisem bil izkušen. Kakor tudi kasneje, pri 18., 20., 25. nisem imel izkušenj kakršne imam danes, kakor danes nimam kot jih bom imel čez 10-15 let... če jih bom dočakal seveda. Tako da, tudi če bi začel kasneje, pri 25-ih recimo, nisem siguren, da efekt ne bi bil podoben, mogoče še slabši spričo dolgoletnega odlašanja, nenehnega prelaganja izbruha že zdavnaj nakopičene energije, na koncu bi najverjetneje ravno tako bilo "tresla se gora, rodila se miš".
|
|
|
|