|
Gina -> A spet jaz kompliciram? (10.8.2005 14:53:06)
|
Hmmm, ljudje smo različni. Jaz bi dala vse na svetu, da bi kdo imel ponoči otroka, ki se zbuja, ker mi je to najbolj grozna stvar na svetu - namreč zbujati se sredi noči in vstajati, nekdo drug bi pa dal vse na svetu, da mu takrat kdo ne hodi po spalnici.
Potem smo spet različni v tem, koliko pomoči hočemo imeti. Meni je bilo super, ko mi je mami po prvem porodu veliko pomagala, pa tašča tudi, komu drugemu pa tio ne paše, hoče svoj mir.
To ne pomeni, da je z mano ali s tabo kaj narobe, ampak samo to, da imamo različne potrebe. Najbrž tvoja tašča težko razume, da je ne rabiš, ti pa najbrž težko razumeš, zakaj tašča ne čuti tako, kot čutiš ti. To so pač odnosi med ljudmi in različnosti. Jaz bi ji lepo povedala, na tvojem mestu, da zelo cenim, ker želi pomagat, ampak da se ti daleč najbolj spočiješ, če imaš ponoči mir pred vsemi, tudi pred svojo mamo. Da ne sme tega vzeti osebno, toda da jo zares prosiš, da ti raje kako urico pomaga popoldne ali dopoldne. Pa povej ji, da resnično rabiš čas, ko boste kot familija sami, da se boste spoznali, ker dete je tudi vama še neznanka in ga želita nekaj časa v miru spoznavati. Reci, da si zelo vesela, ker je tako prijazna in želi pomagat, da to ceniš in da jo ravno zato lepo prosiš, naj ti ne zameri, ker trenutno tako čutiš, pa da se boš zagotovo v vseh teh letih, ko bo ona še vedno babica, zelo potrudila, da bo deležna dovolj družbe tvojih otrok, kadar si bo zaželela. No, tako bi jaz rekla. Ne bo užaljena, ti pa boš dosegla svoje.
To, da jo pa pripeljete, pa vendarle ne bi smel biti problem. Kaj pa potem, zato so avtomobili, kaj bo hodila na bus, če ji je to zoprno. No, pri nas to ni problem.
|
|
|
|