Anonimen -> RE: moja prijateljica! (1.2.2011 11:19:11)
|
Moje sožalje. Če ima ob sebi telefon, jo lahko pokličeš. Pustiš zvoniti 2-3x, če se bo oglasila, se bo, drugače ne. Ko je moja prijateljica doživela podobno izkušnjo, sem jo poklicala in potem sva se pol ure samo jokali v telefon. Ali pa je ona poklicala mene. Grozno, grozno, je krut ta svet včasih. Lahko ji pošlješ sms, da misliš nanjo, da si tam, če te rabi, naj te pokliče, pa čeprav sredi noči. Obstaja društvo za starše, ki so izgubili otroka med nosečnostjo, porodom ali kmalu po njem, mislim, da se mu reče solzice, poglej po internetu. V V ZD Metelkova v Lj. ima ambulanto zdravnica, ki se ukvarja prav z izgubo, smrtjo bližnjih, otrok. Samo to so vse informacije, ki šele pridejo na vrsto čez nekaj dni, tednov. Je pa tako, da tako izgubo traja leta, da jo daš vsaj v večini čez, da celo preboliš, pa si ne predstavljam. Traja, je hudo, izredno hudo, mogoče pride odzadaj šele čez čas. Stojta ji obstrani, vprašajta jo, kaj rabi, a rabi mir, pogovor,...
|
|
|
|