Anonimen
|
Lažji dostop do stanovanj. Mladi si danes zelo težko (zlasti v Ljubljani) privoščijo stanovanje, razen če jim na pomoč priskočijo starši. Cene stanovanj so prenapihnjene. Kredit za nakup vsak dvosobnega stanovanja je praktično nemogoče dobiti, če nimaš službe za nedoločen čas in fajn visoke plače, (recimo, da bi imeli dva otroka). Drugi problem je varstvo. Kar nekaj mojih kolegic se ukvarja s problemom varstva. Delajo v turnusih in končajo popoldansko izmeno ob 7, 8, 9 popoldne. Vrtci ne delajo tako dolgo. Otroke tako varujejo babice, če imajo to srečo, drugače morajo plačevati velike vsote zasebnikom. Spremeniti bi bilo potrebno urnike vrtcev in jih prilagoditi sodobnemu življenju. Seveda bi se potem vrtci izgovarjali, da ni dovolj zanimanja med starši. V začetku bi bilo verejtno malo interesentov, toda prepričana sem, da bi se s časom vse več staršev odločalo za vpis otrok v vrtec, kjer bi jih lahko brez skrbi počakal do konca delavnika. Še paradoks - otrok je vse manj, vendar marsikaterega otroka v vrtec ne sprejmejo zaradi prezasedenosti. Tretji problem, ki ga vidim povezan z dolžino porodniške in varstvom. Zavedati se je potrebno, da ženska, ki dela v akademski službi, z enoletno odsotnostjo postane nekonkurenčna svojim sodelavcem. Preprosto izgubi preveč časa, da bi lahko aktivno delala v svoji stroki. Zato se mnogo žensk, ki bi rade imele kariero (raziskovalke, zravnice, profesorice na fakultetah,...) odloči, da bodo najprej naredile kariero in se uveljavile v svoji stroki, šele nato bodo imele otroke. Ne morejo si privoščiti enoletne odsotnosti. Lahko bi sicer šle prej v službo, vendar nikjer ni poskrbljeno za varstvo manjših otrok, npr. od 6. mesecev do enega leta. Zopet, če imajo babico, je to lažje izvedljivo, drugače pa ostane samo zasebno varstvo, ki je zelo drago. Vrtcev, ki bi to omogočali ni. Problem je tudi zaposlovanje mladih. Če nimaš izkušenj, te nihče ne vzame. Kako pa ima lahko nekdo, ki je ravnokar zaključil šolanje izkušnje? To je samo nekaj stvari, ki bi jih lahko spremenili, pa naj še drugi kaj napišejo.
|