potty
|
Prvo to, ne poslušaj besede kot so: ,,To ni značilno za otroka z avtizmom.,, ker moj sin je otrok z Aspergerjevim sindromom, za katerega sem poslušala podobne stvari (otroci z avtizmom so drugačni, on je naravoslovec, pač je malo nevzgojen, potrebuje tršo roko, postavi mu meje...), v postopkih diagnosticiranja pa se je pokazalo drugače. Če si mnenja, da je tvoj otrok drugačen stori to, kar ti veli tvoja vest. Ena krasna oseba, ki je v postopkih diagnosticiranja imela mojega sina, mi je povedala, da je problem pri naših otrocih ta, da nimajo telesnih hib, so zelo dobri govorci, male enciklopedije, in so na prvi vtis idealni otroci. In tukaj se začne psihološka vojna za starše, ki imamo na videz popolne otroke, ki se pogovarjajo sami s sabo, se raje igrajo sami kot z ostalimi, če se pa že s kom drugim se le po lastnih pravilih, so nevljudni, ker ne gledajo sogovorca v oči, ignorirajo (v bistvu sploh ne slišijo, ker so v svojem svetu)delujejo brezčutno, se ne smejejo šalam (ker jih ne razumejo-sej s časoma se tudi tega naučijo), si pri osmih letih še ne brišejo riti sami, si vsakič znova oblečejo pulover narobe (pa tega sploh ne opazi in gre v šolo tak), si ne znajo zavezati vezalk, skačejo in se smejejo samemu sebi, potresujejo z rokami... Uglavnem en kup stvari, pa vendar pri vsakem drugačne.
Če si mnenja, da ima tvoja deklica kakršenkoli problem, se obrni po pomoč. Moj sin je otrok kot vsi ostali, vendar zaradi svoje motnje potrebuje pomoč pri socializaciji, komunikaciji...Je pameten in se tudi sam zaveda svoje motnje in se uči živeti z njo. Njegovo razmišljanje bo vedno drugačno (čeprav ima mnogokrat prav, vendar se žal ne sklada z družbenimi normami v katerih živimo) in učimo ga živeti s tem. Jaz vem, da bo v življenju dosegel veliko, ker mu pomagamo, vem da bo samostojen, ker se uči živeti....brez tega pa bi mu bilo zelo težko.
|
Natisni
