|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  2 3 4 5 [6]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: obsedenost z igricami
28.1.2011 11:54:01   
ronja
Ljudje smo po naravi radovedna bitja, eni bolj drugi manj, ljubimo sicer rituale, radi se ponavljamo, ljubimo ugodje, to nas pomirja, vendar ljubimo tudi izlete, dobar provod, razburjenje, adrenalin, užitek in med tema dvema skrajnostima ves čas furamo in lovimo nek balans v življenju.

To si pa ful fajn napisal, podpis.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Bakfark)
Neposredna povezava do sporočila: 126
   RE: obsedenost z igricami
29.1.2011 15:59:01   
Bakfark
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Kdo od nas je dovolj kompetenten, da naloži drugemu breme odgovornosti za dejanje katerega naj bi ON izvršil in za katerega MI smatramo, da je pravo. Ne gre.

Torej praviš, da je popolnoma nesmiselno svetovati? POtem je popolnoma nesmiselno tudi brati knijge (ne mislim knjig o odnosih in podobnega, mislim na leposlovje), saj tudi tam dostikrat najdemo odgovor na kako svoje razmišljanje... Ali drugi zorni kot... Zakaj potem ti tu pišeš, če se ti zdi, da ne moreš čisto nič spremenit? Se strinjam, ne moreš, če človek ni pripravljen na to. Vendar vsaj en delček pa jih je pripravljenih, pa samo ne znajo, ne vejo, kje naj se lotijo. Ne bojo naredili tega, kar si jim rekel, bojo pa mogoče začeli razmišljat, zakaj si jim to napisal... In to je to.


Redko dajem konkretne nasvete, redko se poslužujem nasvetov "spokaj kufre in šlevo brcni v rit", ne vem če si opazila, vprašanje koliko pozorno si me brala, enkrat je že nekdo meni zelo "simpatičen" omenil, da so moji odgovori vedno pod kritiko. Pa ne zato, ker sem ljudomrznež ampak iz preprostega razloga, ker pogosto dobim občutek, da ljudje v svojem negodovanju najprej s prstom kažejo na drugega. In zmeraj, če gre za stereotipno moško-žensko situacijo - moški tiran in ženska mučenica - pogosto niti ne beremo med vrsticami in ne opazimo koliko "patologije" se skriva za to kvazi normalnostjo.
Moje mnenje je, v kolikor zaleže vendar v to močno dvomim, da je na določene težave ljudi s problemi, ki se tukaj pojavljaj(m)o, potrebno odgovoriti na način, da se omogoči sprememba zornega kota, repoziciniranje gledišča osebe na določeno situacijo. Bolj stavim na retoriko "kaj pa če..." in "mogoče pa bi lako..." ter na ta način osebo poskusim napeljati v razmišljanje v drugi smeri, kot da mu sugeriram nekaj konkretnega, s čimer se on morebiti sploh ne strinja. Verjetno si že ugotovila, da je tukaj tip odgovor zmeraj bolj ali manj isti, "žrtev" (inicialni post je zmeraj zastavljen tako, da je nedovumno sklepati, da je pišoči nedolžno jagnje) običajno pridobi simpatije množice ter na ta način legitimnost, da so njena drža in stališča zoper partnerja pravilna. Javno torej dobi potrditev, ve kaj bi se naj naredilo, namera posameznika torej dobi blagoslov mase, vendar se običajno zatakne pri dejanju. In v tej točki, IMO, pride šele do dileme pri človeku. Nekaj, kar bi moral narediti, saj so vsi tako rekli, se tik pred dejanjem še najmanj zdi njegova osebna želja. Tu se pojavi milijon pomislekov, vprašanj, strahov - kaj pa če to res naredim, kaj se mi obeta, kakšna je nevarnost, kakšno tveganje, kaj lahko izgubim in ali s tem res še največ profitiram??? Nobenega od teh svetovalcev običajno ne skrbi, kako je človeku zdaj, kaj trenutno doživlja, ko se v njem lomi. Ponavljam, odločitev je njegova, sprejme jo ko je zrel za to oziroma, ko je odločitev za neko dejanje, opustitev zrela. Nekdo se dreka preobje prej, drugi kasneje.  


In tak umik lahko pomeni tudi agresivno presekat, grobo udarit po mizi, razjebat situacijo, ki takšna kot je še najbolj smrdi po postanem in usranem

Ampak izklop elektrike bi pasal v to, ne?



Pravzaprav samo pogojno. Da bi lahko kar se da racionalno ocenil situacijo, je dobrodošlo poskušati se emotivno distancirati od problema, poskušati objektivno  zajeti obe strani, videti in razumeti tako sebe kot partnerja. V zgornjem primeru, maktub tej partnerjevi strasti pristopa z mnogo agresije, predsodkov, s strahom ter prepričanjem, da to kar se počne ni normalno. A človek doživlja "orgazmično" stanje, recimo! Ne vpraša se, kaj lepega, zanimivega je na tem, da mu je tako všeč, in tudi če on sam ne zna tega artikulirati, bi mogoče vnesla določeno energijo, da posredno preko spoznavanja igre poskuša sama priti do njega. Recimo da bi zrela gesta bila, da se maktub pridruži partnerju pri igranju, spozna igro, mogoče se vanjo vključi, kaj pa vem, sodeluje na nek način.

Čisto moja teza, glede na to da zaradi igre zamuja v službo - človeku je toliko dopizdila služba, da je nezavedno skontruiral strategijo kako zamuditi, da bi se ji izognil. Mogoče si želi, da ga odpustijo, ne kapira da bi že zdavnaj moral dati odpoved.

Izklopiti elektriko - tudi to je opcija. Če namen tega dejanja ni preprečiti drugemu, da počne kar mu je všeč, temveč da iniciira pogovor z namenom spoznati v čem je pravzaprav point vsega skupaj. Lahko si mi prizadevamo vzdrževati zrel odnos z drugimi, vendar se pri komunikaciji občasno tudi zatakne. Tako idealno, prepričan sem, pri nobenemu ni. Vsi smo kdaj nadrkani.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 127
   RE: obsedenost z igricami
29.1.2011 23:37:36   
Frodo Bisagin
IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

Podobno misekovemu* vprašanju na aktualni temi glede tuposti in infantilnosti moških, se sprašujem ali resnično nimamo toliko zaupanja vase, da ves čas dvomimo, se sprašujemo, smo konstantno v dilemi ali smo izbrali pravega partnerja ali ne??? Kdo je tukaj torej izgubljen oz. kdo se še sploh našel ni???


Podpisem. Ce nimas nic proti seveda user posted image



*Ravnam se po lastni inerciji, sledim lenemu ugodju in ne sprejemam novega nicka.


Niti najmanj me ne moti. Uzivaj user posted image

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

(odgovor članu Bakfark)
Neposredna povezava do sporočila: 128
   RE: obsedenost z igricami
30.1.2011 11:27:47   
Bakfark
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
Podpisem. Ce nimas nic proti seveda user posted image




Niti najmanj me ne moti. Uzivaj user posted image


Sploh mi ni potrebno odgovoriti.

< Sporočilo je popravil Bakfark -- 30.1.2011 11:28:41 >

(odgovor članu Frodo Bisagin)
Neposredna povezava do sporočila: 129
   RE: obsedenost z igricami
7.2.2011 21:13:36   
Zamima

IZVIRNO SPOROČILO: Pia*


Včasih ko prebiram poste na RR, občudujem določene moške, resnično imajo železo namesto živcev, ker kaj takega ne bi sama pa sem ženska nikoli prenašala.



jaz tudi user posted image user posted image


_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

(odgovor članu Pia*)
Neposredna povezava do sporočila: 130
   RE: obsedenost z igricami
7.2.2011 22:32:21   
ronja
Redko dajem konkretne nasvete, redko se poslužujem nasvetov "spokaj kufre in šlevo brcni v rit", ne vem če si opazila

Sem, saj nisem tako neumna, kot zgledamuser posted image .

pogosto niti ne beremo med vrsticami in ne opazimo koliko "patologije" se skriva za to kvazi normalnostjo.

Se strinjam, samo včasih je težko videt, kje ga sam serješ in zato ti lahko pomaga drugi, ki ti to pokaže - tako kot nasvet, kaj bi se dalo spremenit, pa probat... Vsaj meni navadno je.

Bolj stavim na retoriko "kaj pa če..." in "mogoče pa bi lako..." ter na ta način osebo poskusim napeljati v razmišljanje v drugi smeri, kot da mu sugeriram nekaj konkretnega, s čimer se on morebiti sploh ne strinja.

No, tu se strinjava, da je fajn "kaj pa če", samo ljudje rabimo včasih tudi bolj konkretne nasvete. Samo "pretepi se" je navadno res čisto preveč filozofsko... Človek ne ve, kako naj si s tem pomaga, vsaj meni bi bilo težko.

Nobenega od teh svetovalcev običajno ne skrbi, kako je človeku zdaj, kaj trenutno doživlja, ko se v njem lomi.

A maš res tak občutek? meni se zdi, pa da večinoma ljudje hočejo dobro - da jih/nas skrbi za druge.

Izklopiti elektriko - tudi to je opcija. Če namen tega dejanja ni preprečiti drugemu, da počne kar mu je všeč, temveč da iniciira pogovor z namenom spoznati v čem je pravzaprav point vsega skupaj.

Kaj drugega bi bil namen? Saj valjda vsak ve, da si lahko elektriko nazaj priklopiuser posted image .Fora tako drastičnega ukrepa je po moje ravno to:"Ej, daj me že poslušaj, daj mi že povej, kaj se dogaja!" ni to moj stil, ampak štekam, da eni tako delujejo. In pri enih dejansko moraš bit tak, da te slišijo (trust meuser posted image ).

Lahko si mi prizadevamo vzdrževati zrel odnos z drugimi, vendar se pri komunikaciji občasno tudi zatakne. Tako idealno, prepričan sem, pri nobenemu ni. Vsi smo kdaj nadrkani.

My point exactly.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Bakfark)
Neposredna povezava do sporočila: 131
   RE: obsedenost z igricami
9.2.2011 11:41:17   
Bakfark
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Sem, saj nisem tako neumna, kot zgledamuser posted image .


Meni zgledaš nikak`, tak da težko presodim user posted image .


Se strinjam, samo včasih je težko videt, kje ga sam serješ in zato ti lahko pomaga drugi, ki ti to pokaže - tako kot nasvet, kaj bi se dalo spremenit, pa probat... Vsaj meni navadno je.


Tovrstni konkretni predlogi kot jim praviš, so običajno pogled na situacijo skozi nekogaršnje oči. Okej, se strinjam, da je tudi to način kako se prestavit v poziciji, narediti izkorak iz zabetoniranega, ker sami tega premika nismo sposobni, pa potem potrebujemo nekoga drugega, da nas malo butne... Jaz temu sicer rečem "brca v rit", vendar je v takem primeru premik običajno zmeraj v smeri zorne točke nekoga drugega, tistega, ki svetuje. Krasno funkcionira v potrošništvu, zato danes ne govorimo več o prodajalcih temveč o svetovalcih - ker sami pač nismo dovolj poučeni, se ne čutimo dovolj kompetentni, neustrezni itd.
Kar pa bi v bistvu morali narediti je privzeti lastno pozicijo gledanja, videnja, neodvisno od drugega, zorej tistega, ki svetuje. Na to karto recimo igrajo v raznih terapijah in analizah, ljudje napačno razumejo, da analitik nekaj ve, pravzaprav pa ne ve nič, vedenje je na strani pacienta, samo do njega se je potrebno prebiti - z ustreznim vodenjem, usmerjanjem. In to je point vsega, sam moraš priti do sklepa, vedenja, spoznanja, še pred tem, SAM se moraš odločiti. Dozdeva se, da tisto kar že itak vemo enostavno moramo slišati še od koga drugega, da bi v to resnično "verjeli", da bi temu de facto zaupali. Sami, kot da nismo dovolj, kot bi potrebovali še dodatno potrditev, kot bi naše besede, misli, čustva samo morali vidno projicirati in utelesiti v besedah, mislih, čustvih nekoga drugega, da bi nam končno prišlo "iz riti v glavo". Branje, recimo, če ga že omenjaš, ko se poistovetimo s situacijo, dogodkom, odnosom - in v odnosih gre običajno za podobne principe medosebne interakcije, vse ostalo pa so nianse - skoraj nikoli ne gre za popolno istovetnost situacije, zmeraj obstajajo izključno določene podobnosti. Na tebi kot nevtralnemu bralcu je ali boš dovolil izkušnjo iz literature, poezije, filma, nebitno, nalepiti na svojo lastno ali ne. Knjiga, slika, film, pesem, običajno ne sugerirajo "rešitve", ampak jo podajajo na svoj način. Torej odprtost, zmožnost, dovzetnost za kakršnekoli miselne premike je izključno na naši strani.   

 No, tu se strinjava, da je fajn "kaj pa če", samo ljudje rabimo včasih tudi bolj konkretne nasvete. Samo "pretepi se" je navadno res čisto preveč filozofsko... Človek ne ve, kako naj si s tem pomaga, vsaj meni bi bilo težko.


Občutek imam, da tole "filozofijo" zmeraj izkoristite, ko želite povdariti nek negativen, odklonilen ton do tega kar napišem. In kaj bi naj bilo nasprotje tega filozofskega??? Konkretno, pitko, razumljivo, absolutno, kaj??? Mnogo preveč ne razumete smisla in pojma filozofije, mnogo preveč ste "laki na obaraču" pa jo cuknete iz šteka takoj, ko zatrokira razumevanje tistega, ki kao bluzi, serje, trapa, v glavnem še sam ne ve kaj govori. Kot one porničarke v ameriških porno filmih, ki medtem, ko ga pošteno sprejemajo ves čas tega primitivnega, živalskega, telesnega akta dozivajo vsevišnjega, kot da ravno potrebujejo njega in njegovo besedo, da jim razloži da se ravnokar pravzaprav ne dogaja nič božansko posebnega, temveč da v bistvu samo ****ajo. Že s tem ko filozofijo pripisujete meni dokazujete, da o tem pravzaprav nimate kaj dosti pojma.

Pa ne da bi imel kaj proti primitivnemu, živalskemu, telesnemu...

In če imamo situacijo, kjer je nekdo razcepljen med dvema osebama in da ne ve na katero stran naj se obrne, je edina "filozofska" in razumna poteza, da se mu svetuje naj se prebuta. In kaj ti, draga moja ronja, tukaj ni jasno, da ti tako pametno bitje ne bi vedela kako si s tem pomagati??? Verjetno je vedela tista, kateri je bil "nasvet" posvečen, jezna na to kar se ji dogaja je na ta način mogoče skapirala v koga to jezo usmeriti. Drugo vprašanje je koliko je res agresivna, koliko jajc pravzaprav ima... da butne.   


  A maš res tak občutek? meni se zdi, pa da večinoma ljudje hočejo dobro - da jih/nas skrbi za druge.


Ne govoriva o tebi/meni blizkih ljudeh, govoriMa o forumu. Pa tudi med takšnimi tebi/meni blizkimi bi se našli tudi tisti s pretirano skrbjo za nas. Marsikaj ljudem posluži, da lahko pozabijo na sebe. Tako je vsaj bolj znosno živeti. 


 
Kaj drugega bi bil namen? Saj valjda vsak ve, da si lahko elektriko nazaj priklopiuser posted image .Fora tako drastičnega ukrepa je po moje ravno to:"Ej, daj me že poslušaj, daj mi že povej, kaj se dogaja!" ni to moj stil, ampak štekam, da eni tako delujejo. In pri enih dejansko moraš bit tak, da te slišijo (trust meuser posted image ).


Ti si res optimistka. Namen je bil odvrniti človeka zato ker, parafraziram - je to butasto, bolano, nezrelo, otročje, primitivno, neodgovorno, blabla... Še kaj? Mislim, ker drugače smo ljudje po naravi bitja, ki če nismo ravno otroci, degeni in imbecili, v življenju počnemo same lepe, plemenite in normalne stvari - med drugim ogovarjamo in stresamo "drvlje i kamenje" na naše najbližje kot npr. degene in imbecile od mož, ki igrajo igrice in katere sami smo izbrali.


My point exactly.


Tudi ti si kdaj nadrkana??? Aj` še to da vidim. Samo, poskusi samo s par besedami, drugače bom težko vedel.

Pa še na vse to en...

user posted image

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 132
Stran:   <<   < Prejšnja stran  2 3 4 5 [6]
Stran: <<   < Prejšnja stran  2 3 4 5 [6]
Pojdi na:





Ovulacija in plodni dnevi
Kaj je ovulacija? Kako izračunati kdaj ovulacija nastopi? Načini ugotavljanja ovulacije.
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Praznična okrasitev: Papirnate snežinke
photo
Papirnate snežinke so klasika za okrasitev doma pred prazniki. Z njimi lahko okrasite okna, vrata, jih obesite na luči ....
Recepti: Potica na sedem načinov
Preverite sedem receptov za praznično potico nekoliko drugače.




Jaslice ali varuška
пеперутка16

Bi otroka raje vpisali v vrtec ali najeli varuško?