bratec "ne mara" sestrice

bratec "ne mara" sestrice (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Čvekamo o naših otrocih

Sporočilo

sinta -> bratec "ne mara" sestrice (18.1.2011 20:12:22)
Pozdravljene, na vas se obračam s prošnjo, da mi pomagate pri problemu, naj opišem: imam 5 let starega sina in 3 leta staro hčer in zadnje čase (pribl. pol leta) opažam, da sin svojo sestro ignorira, se z njo ne igra, oz. se TAKOJ skrega, zvečer ji noče dati ljubčka za lahko noč, na sprehodu je noče prijeti za roke, za rojstni dan ji ni segel v roko, npr., ko enega od njiju kaznujem, potem želim, da se opravičita in se objameta, ona vse to naredi, on se ji umakne, ker se je niti dotakniti noče... Ona pa kar leze za njim in ga obožuje. To že nekaj časa opazujem in sem mislila, da bo minilo, ampak se bojim, da če bom še čakala, bo tako tudi ostalo, ker se bo sin od hčere čisto odtujil. Mori me tudi, ker ne vem zakaj je tako, ker mislim, da obema dajem (enako) pozornost, oba kaznujem, če je potrebno in pravtako tudi oba nagradim, če si zaslužita, čeprav je ta mala še tako majhna, da potrebuje mojo zaščito, če se začneta ravsati, ker drugače jih faše full... Tudi glede igrač nikoli ne govorimo: to je tvoje, to je njeno, ampak vse je vajino in si posodita. Oba hodita v vrtec, nikoli ne grem npr. samo z enim otrokom ven ali pa v trgovino, vedno smo povsod skupaj. Vem, da na takšno njegovo reakcijo ne vpliva samo en dogodek, verjetno je zadeva bolj kompleksna...Velikokrat se spomnim, da so otroci naša podoba in če jih hočemo spremeniti, moramo najprej spremeniti sebe in svoje ravnanje, ampak ne vem kje bi lahko tako kiksnila pri vzgoji, da imam sedaj tak odpor sina do njegove sestrice...res sem razočarana ali pa mogoče še bolj žalostna... Prosim za kakšen nasvet, izkušnjo mogoče tudi naslov kakšne knjige, da premagamo tole krizico. Hvala lepa in lahko noč, Sinta

Menta -> RE: bratec "ne mara" sestrice (18.1.2011 20:27:23)
Morda pa bi morala iti kdaj samo z enim (in kakšen drug dan z drugim) na sprehod, v trgovino... Tako si vzameš čas samo za enega ali samo za drugega. Tudi pri igračah...ene igrače so lahko njegove, druge so njene...spet tretje so skupne. Pri marsičem je tako. Pa s tem ne boš otrok odtujila, samo oni tudi rabijo svoj "prostor", svoje stvari, za katere skrbijo, za katere vedo, da se lahko z njimi igrajo, kadar želijo...prav tako rabijo čas s svojo mamico, čas, ki je namenjen samo enemu. Tako se otrok počuti posebnega. Hkrati pa razume, da tudi bratec/sestrica rabi in dobi ta čas, ki je namenjen samo njemu/njej. Vsekakor pa ga ne silit, da sestrico prime za roko, da ji da lupčka za lahko noč...če želi, potem ok, če ne, ni potrebno. Naj preko zgleda vidi, kako se izkazuje ljubezen, nežnost in pozornost do nekoga. Predvsem bodi ti tista, ki da obema roko, poljubček, objem...naj se uči preko zgleda in ne preko besed.

Kasija -> RE: bratec "ne mara" sestrice (18.1.2011 21:06:47)
sinta, verjamem, da si žalostna. čeprav so boljši in slabši odnosi med sorojenci del vsakdanjika. težko je biti pameten preko foruma. ne poznam cele situacije. razmišljam, da bi morda skušala kaj spremeniti in sama opazovala, če deluje. že pred mano ti je predlagala, da vsakemu nameniš nekaj časa samo zanj. da jima dovoliš, da imata tudi kakšno samo svojo igračko. lahko dodam, da ju poskusi oba kregat, ko se ravsta in ne branit mlajšo. moja dva sta 3 leta in 1,5 let, pa ju pustim, da se "zravsata" (v mejah normale seveda). če ju kregam, ju kregam, kot da sta oba kriva npr. "dejta mir, nehajta se kregat". mogoče poišči neko skupno aktivnost, kjer bi se lahko povezala? ne vem, to se zdaj spomnim. saj ti bodo punce še kaj napisale, pa si izberi všečne predkloge in poskusi. držim pesti, da se uredi tole. kaj pa reče bratec? zakaj ga sestrica jezi?

viledka -> RE: bratec "ne mara" sestrice (19.1.2011 18:06:40)
jaz sem imela podobne probleme, le da sta 4 in 2 leti. Sem si vzela čas samo za enega ali drugega, pa ni pomagalo celo leto. NI nekega recepta. Kot so ti predhodnice napisale probaj s tem Meni je zdaj trenutno minilo, ampak sta kakšen dan še vedno, kot sovražnika. Je pa res da nisem silila da da lupčka ali ga prepričevala, ker je bilo potem še hujše. Mi je govoril, da hoče da bratec umre in podobne grozne izjave. Potem sem nehala se pogovarjat o tem z njim in nisem silila z ničemer. Sem pa včasih kupila kak kinder jajcek in rekla, da danes si ga pa zasluži, ker se je lepo obnašal do bratca. Je res grozno, ko starsi si zelimo, da bi se otroci razumeli med sabo, pol pa vidiš, da ni vedno tako idilično

ajsek -> RE: bratec "ne mara" sestrice (20.1.2011 10:03:05)
IZVIRNO SPOROČILO: sinta Tudi glede igrač nikoli ne govorimo: to je tvoje, to je njeno, ampak vse je vajino in si posodita. Oba hodita v vrtec, nikoli ne grem npr. samo z enim otrokom ven ali pa v trgovino, vedno smo povsod skupaj. Meni se to ne zdi OK. Otroka nista siamska dvojčka, ampak dva ločena človeka. Zakaj pa sin ne bi smel imet kakšnega avtomobilčka, ki bi bil samo njegov? In v bistvu bi ga šele takrat lahko posodil, če je vse od obeh, itak ni kaj posojat [sm=smiley36.gif] Saj vem, da imaš ti najboljše možne namene, ampak pomoje preveč forsiraš, da je vse od obeh, da ste vsi ves čas skupaj, da z obema delaš enako, da se morata imet rada, se objemat,... Čisto možno, da sploh ni problem v tem, da sin sestrice ne bi maral, samo na živce mu gre, da ves čas nekaj mora počet v zvezi z njo. Mora delit igrače, mora ji dat lubčka, mora jo objet, ves čas morata bit skupaj.

sazi -> RE: bratec "ne mara" sestrice (21.1.2011 10:58:29)
Ajsek je kar fajn napisala. Je kar prav, da imata še vsak svojega kaj. Drugače pa - ravno pred kratkim sem bila na enem predavanju za starše, kjer nam je bilo rečeno, naj si vzamemo za starejšega otroka, ki se počuti odrinjenega zaradi pozornosti, ki jo posvečamo mlajšemu (pač nekaj časa je bil vse pozornosti in vsega časa deležen samo on), odpeljemo ven za 20 minut - kar tako na sprehod, brez mobitela in ostalih motečih elementov in brez cilja. Otrok naj bi začutil, da si tam res samo za njega in začel bi se pogovor o malih stvareh, včasih pa tudi kaj večjega - pač kar otroka teži, pa nikoli ne pove, ker ne čuti, da si res z njim. Pa še to o branjenju mlajše - pri nas imata sin 5 in hči 2 leti. Že res, da moram pazit, kako je, ko se začne fizični kontakt, ampak ravno na tem predavanju so nam povedali, da je večinoma mlajši kriv za prepire, le da mik tega ne vidimo. Ne vidimo, k,ako mali izziva, opazimo samo, kako veliki plane po malem. In sem začela razmišljat, kako mala vedno podira en zgradbo iz lego kock tako, da se vse podre, pa i lepo lahko vzela kocke z vrha in se z njimi igrala. AMpak ona prav čaka reakcijo - mali popeni, začne kričat, da tega ne sme in jo hoče potem fizično odstranit. Jaz priletim in ju spravljam narazen (ker sinov prijem in vlečenje ni ravno nežno) in v končni fazi sem jezna na sina, ker se je male tako grobo lotil - ampak je vedno tako, mala pa še kar ta spodnje kocke jemlje, da se vse podira - moram spremeniti pristop.

ajsek -> RE: bratec "ne mara" sestrice (21.1.2011 11:09:27)
Tukaj lahko svojo zgodbo dodam, pa bo mogoče komu dala mislit. Sem starejši otrok in imam par let mlajšo sestro. Tudi moja mama je imela takšno filozofijo - da je vse od obeh, da greva obe, kamor gre ena,... Ko sem bila stara kakšnih 5,6 let (neverjento, kako se tega tako jasno spomnim), sem si močno, močno želela, da bi šli z mamo po zvončke. Tako močno, da sem imela v glavi cel prizor, kako bova z roko v roki odkorakali v gozd in nabrali en šopek. Pa se to ni zgodilo. Če smo šli, smo šli vsi. Mene je to ful prizadelo. Tega dogodka se spomnim, verjetno je bilo še več takšnih in posledično sem postala precej neprijeten, jokav otrok, ki se je stalno grebel za mamino pozornost z raznoraznimi izpadi.

ronja -> RE: bratec "ne mara" sestrice (21.1.2011 12:45:27)
čeprav je ta mala še tako majhna, da potrebuje mojo zaščito, če se začneta ravsati, ker drugače jih faše full... Mislim, da bi se manj ravsala, če je ti ne bi tako ščitila. Mojidve se skoraj nič ne ravsata, pa se mi zdi, da je malo vseeno zaradi vzgoje (malo sta pa fajn karakterja in tu mam pač srečo - ampak tudi fajn otroke se da z blesavo vzgojo zaj). Kadar se začneta cufat, seveda prekineš, da se ne pokoljeta, ampak potem vprašaš, kaj se je zgodilo in nato jima pokažeš, kako lahko tak konflikt rešita na druge načine. Ne vem, če to pri vseh pali, ampak pri mojima res ful deluje, ne moreš verjet, kako se znajo lepo zmenit! Moji mali zelo blizu skupaj (manj kot 1 leto in pol) in sem že od začetka zelo pazila na to, da ne bi "ščitila" manjše, mogoče mi je bilo to lažje, ker je bila tudi tavečja še mala. Mislim, da zna 3 letnica že kar dobro sprovocirat, če hoče. Bratec je očitno pokazal, da mu ta sistem ne sede in ti si pravilno ugotovila, da ga je treba spremenit. Po moje lahko poizkusiš naslednje: - da se kdaj posvetiš samo enemu otroku, kdaj pa samo drugemu. Pri nas navadno kar zacveti tista, kadar se posvetim samo eni - pa saj se lahko medtem oči z drugo igra. - da nehaš ščitit tamalo: če se zravsata, prekineš, ampak ni vedno on kriv, zato da se je začelo - moraš mu dat vedet, da to vidiš in veš in kregaš tamalo, da mu je težila, če je ona začela. Razložiš ji, da ni prav, da jo je udaril, vendar prav tako ni prav, da mu ona ni dala mira in ga je provocirala. Saj je že 3 leta stara, marsikaj razume:) - da imata vsak tudi kako svojo stvar, ki je njegova, ne od obeh* - to se mi zdi fajn čisto tako - za razvoj individualnosti. Saj potem ko je vse ok, se niti ne sekirajo več, kaj je čigavo, niti si ne zapomnijo, ampak je pa fajn, da vejo, da imajo tudi svoje stvari. - da zagotoviš bratcu MIR pred tamalo - bit non stop okupiran od malih otrok je še nam, odraslim, dostikrat naporno - kako ne bo 5letniku! Mogoče si kdaj samo želi v miru nekaj narisat, ne da ga ona iz dolgčasa zraven kaj bocka ali gleda ali da ji mora vse razlagat. - ne ga silit k izkazovanju ljubezni, če je v tistem trenutku ne čuti tako, da bi to rad pokazal. Upam,d a bo kaj pomagalo.

Stran: [1]