|
ronja -> RE: otroški psiholog - sistematika pri 3. letih (6.4.2011 10:13:06)
|
Ronjo je vprašala, kaj je morje? S svojo naravoslovno izobrazbo sem morala kar malo razmislit, kako bi to definirala. Mala seveda ni vedela, kako naj na to odgovori - je precej natančna glede izrazov (ko so ji pokazali ptičko, je razmišljala, a je taščica ali sinička...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] )
no, narisala je tudi krog, ki je bil dovolj dober na sistematskem pri p., pri psihologinji pa ni bil ok, ker ni dovolj lepo zaključila (začetek in konec se nista čisto stikala). In da naj vadimo z njo risanje krogov, vendar tako, da ji bo to všeč in bo to igra. Lubiju se je vse skup zdelo čist mimo, ko sem mu povedala, kako je bilo na pregledu, vzgojitejlici v vrtcu sta tudi zavijali z očmi, ko sem ju vprašala na govorilnih o tem risanju, če sta kaj opazili, pa kaj je zdaj ok - namreč v vrtcu so nam razlagali, da moramo otroka pustit čisto pri miru, da sam riše, kakor mu paše, tam mi pa rečejo, da morava kroge risat... (Ronja takrat ni ravno rada risala, silit je nisem hotela). No, na koncu se je vse dobro izšlo, ker je mala čez tri dni sama, brez kakršnegakoli risanja krogov prej, začela risat perfektne kroge - ona se pač skokovito uči, ne pa zvezno. Ampak nihče ni težil zato, tudi psihologinja je povdarila, da je treba to tako med igro in sem jo pomirila, da je ziher ne bom drilala risat krogov.
Meni se je zdelo, da se trudijo, da se po celem tistem vprašalniku 50ih vprašanj verjetno nekaj že da razbrat, vendar so bile to tiste stvari, ki sem jih itak že vedela (da je v veliki družbi sramežljiva, recimo). Psihologinja je bila prijazna in ni težila, niti me ni spraševala po zakonskem stanu, če se prav spomnim (verjetno je pa že v vprašalniku kje "izvenzakonska skupnost", se ne spomnim.
Pregled mi ni dal nič posebnega, je res precej trapast s tistimi vprašanji za 1letnike (lahko bi vsaj napisali - ali je vaš otrok pri 1 letu normalno sedel - pri treh itak že vsi sedijo! Če pa ne, pa res ne vem, kateri starši tega ne bi opazili in kateri pediater bi takega otroka ne napotil dalje). Vseeno bom pa vse otroke peljala - za ziher - tista 1 ura ni toliko vredna, da bi se splačalo tvegat: če bi bilo slučajno kaj narobe, vsaj vem, da sem naredila vse, kar sem lahko. Pa otrokom je lahko čisto zanimivo, da se igrajo z drugačnimi igračkami in nič ne boli.
Prav pameten res ni, ampak to se meni itak noben psihološki test do zdaj ni zdel - vsakega bi lahko odgovorila tako, da bi dobila točno določeno stvar ven, če bi hotela manipulirat.
Mi je bilo pa ok, da sem lahko vprašala nekatere stvari, ki so me zanimale in mi je psihologinja prijazno odgovoria - zelo zdravo razumsko. Sama se recimo bojim, da bi otroke kako zatirala (nevede, seveda). Nič mi ni narobe, če je recimo Ronja bolj plašna kar se velike družbe tiče, če je to ona, ker pač taka je. ne bi pa hotela, da bi ona taka postala zato, ker bi jo jaz "ubijala" z nečim. In to sem recimo tudi vprašala, to psihologinjo, pa me je pomirila, da ni tako, da so pač eni taki, drugi drugačni in da to ni odvisno od tega - da če bi jo dol tolkla, da bi se tudi drugje videlo in da bi potem bila bolj plašna, ne pa čisto v mejah normale. Je bila pa očitno ena fajn psihologinja - zd center.
Ena je spraševala o tem zakaj so vprašanja, kje živijo ali so poročeni, na koruzi, ločeni.....psihološki razvoj je odvisen od socialnega. Če se pojavijo težave je največkrat vzrok ravno v socialnem stanju družine in potem lahko otroku skupaj pomagajo. kako pa naj drugače ustvarijo sliko življenskih pogojev otroka?
To sem pa tudi jaz pomislila, samo mene tega niso spraševali - mogoče ni bilo nič tako izrazito narobe, da bi rabila to vedet.
|
|
|
|