|
Gina -> RE: bratec se spravlja na sestrico (3.1.2011 17:32:53)
|
IZVIRNO SPOROČILO: biga
Hvala za odgovore, vendar nisem dobila nasveta, kaj storiti oz. kako "kaznovati" sina, če se spravlja na sestrico? Normalno, da mu povemo, da se to ne dela, in vem, da on to razume, ampak če nadaljuje s početjem? Kako naj reagiram? Naj mu vzamem kaj, kar ima rad? Nočem ju ločevati, seveda mi je cilj, da se skupaj igramo, tudi ko je bila sestrica čisto majhna, sem ga vedno vključevala, da je pomagal. Samo je bil tako ljubosumen, da ni želel, pa sem mislila, da bo sčasoma lažje. No, saj občasno je, razen teh izpadov, ko jo prime za glavico ali dvigne in mala začne jokat. Se mi sin ne smili zato, ker ima sestrico, če ne, ne bi imeli še enega otroka. Samo želela bi na čim bolj ustrezen način odreagirati, ker je sin tudi zelo trmast in imamo potem vsak dan borbe z njim. On seveda vsako kreganje vzame kot to, da imam rajši sestrico. Ne bom mu pa pustila, da počne, kar se ne sme.
V bistvu si dobila odgovore, kako da ne. Če zakriči ko jo spravljaš spat, bi jaz še njega dala spat, ali kaj podobnega. Morda bi ga samo odnesla proč, na time out, ne vem, odvisno od situacije.
Če bi jo prijel za glavo, oz. delal nekaj nevarnega, bi bila jaz zelo huda. IN čisto vseeno bi mi bilo, če meni, da imam sestrico raje. Vidiš, če tebe sekira to, da ti on to reče, si podlegla čustvenemu izsiljevanju. Otroci so mojstri v tem. Tvoj ta mali dobro ve, da ga ljubiš neizmerno in da je zanesljivo v tvojem srcu prvi, kar je vedno bil, pa ga nič ne briga, koliko te s tem prizadane. Jaz osebno nisem nikdar pustila, da kaj takega govorijo in s tem podpihujejo svoje negativne misli. Bolj kot se sami sebi smilijo, bolj razvijajo tovrstno mišljenje, da je nekdo drug odgovoren za to, da se oni slabo počutijo, to ne smeš pustit, ker nisi za to odgovorna.Svojim otrokom sem ob čem takem povedala, da je to laž, kar govorijo, katere ne mislim poslušat in da ga imam preveč rada, da bi dopustila, da kogarkoli rani, ker če se bo to kdaj zgodilo, bo imel hude posledice, teh pa ne maram. In da zato, ker ga imam rada, ne dovolim, da dela neumnosti. In mu ne bi dovolila, da gre blizu sestrice, dokler je zanjo nevaren. moral bi se igrati za mizo ali nekje kjer je sestrica varna pred njim. In brez skrbi, če mu boš prepovedala biti blizu, si bo želel njene bližine še bolj, bo to vsaj nekaj vredno in pazil bo, kao z njo ravna. Vem, tebe moti in boli, prizadane, ker se skupaj ne igrate, ampak lajf ni idiličen in vedno ne more biti vse po tvoje, oz kar si želiš, zavoljo dolgoročnih pozitivnih učinkov. Ker ta mali ve, da je tebi hudo in ne boš ukrepala, bo nadaljeval s tem kar dela, ker mu je vseeno, če tebe boli, njemu so tvoje besede bla, bla, bolj gleda kaj delaš ne pa posluša kaj govoriš, v tej fazi mu je važno da zadovolji svojo potrebo po sestrici premikat glavo, ker je jezen, da mu dela konkurenco. A veš, vzgoja je boleča stvar tudi za starša. Ni lahko otroku pustiti da doživi posledice svoje neprimerne reakcije. Tako zelo jih imamo radi, da bi jim vse odvzeli, predvsem nekaj, kar je boleče. Ampak če te ne posluša. Saj te je razumel že prvič kaj hočeš, pa mu je vseeno, itak ve, da so besede samo bla bla bla. Ves čas te gleda, kaj boš naredila in iz tega se bolj uči kot iz česarkoli drugega. POleg tega imaš prav, ko praviš da smo starši tudi kaznovani zraven - včasih moraš zapustit obiske in odit, če otrok počne na obiskih neumnosti, včasih moraš oditi iz trgovine, če se ti meče po tleh in hoče bombone, včasih moraš vreči kakšno stvar v smeti, ker ne skrbi zanjo, čeprav si jo ti plačala, včasih ne moreš na lepše, ker ne želi obut čevljev, ti pa mu jih seveda tudi ne boš in bosta posledično oba na slabšem, kaznuješ zraven tudi sebe, ampak...dolgoročno so te reči učinkovite. Če otrok počne neumnosti, pa jih ne neha, če se z njim pogovoriš, je čas za ukrepanje. NI druge.
|
|
|
|