sonya1
|
Dober dan, bejbe ! Jaz že skoraj v normali. Najprej moram pokomentirati tole. IZVIRNO SPOROČILO: srečica17 Očitno tudi danes še ne bo rezultatov. Poštar ni nič prinesel, tja kličem že pol ure, pa se nihče ne oglasi Srečica, nič rezultatov pri tebi pomeni dobro. Tako so meni razložili, ko sem jih po amniocentezi klicala, ker tudi dolgo nisem dobila rezultatov. Povedali so mi, da če bi bilo kaj narobe, da bi me v 14 dneh poklicali. Če te niso, to samo pomeni, da se je kultira mogoče malo počasneje razvijala ali pa se jim rezultati tam nekje valjajo in jih še niso poslali (tako je bilo pri meni, so že več kot en teden imeli rezultate in jih niso poslali, dokler jim nisem začela težiti po telefonu ) Sicer smo pa danes dočakal patronažno sestro. Dočakana je bila kot mesija . Dale veliko uporabnih nasvetov in zelo pomagala. Glede na to, da jaz po skoraj tednu še vedno precej krvavim, je povedala, da moram počivati in se pustiti streči. Jaz sem namreč mislila, da glede na to, da se dobro počutim, pač lahko delam vse. pa očitno ni tako. Deklta, porod pa ekspresen ! Kazalo je, da mali noče in noče ven. Še v nedeljo smo torej prebrusili celo predsobo, da smo položili nov laminat in sem delala kot črnec. V ponedeljek smo to dokonćevali in jaz sem bila grozno nestrpna, ker sem hotela pospraviti, če em slučajno kaj prehiti. pa se tam okoli devetih zvečer nekaj cediti. Preden sem ugotovila, da gre za plodovnica, so se začeli že tudi popadki. Takoj zelo boleči. Ob enajstih so bili že na 5 minut. Jaz sem še kar slonela doma, ker so sme vsekozi prepričevali, da se pri prvorodkah nikamor ne mudi in ne gre tako hitro. Ob enih pa pravi moja proijateljca, ki je šla z menoj, da sedaj pamoramo iti, ker se ji je zdelo, da so popadki prepogodti in preveč bolijo. In midve odpujsava. Preden sem prišla do klistiranja, sem bila že napol mrtva, tuširanja sme mislila, da ne bom preživela. Toda najhuješe je bilo to, da sem morala gotovo več kot uro in pol čakati porodno sobo. Ko sem končno prišla do nje, sem bila že čisto odprta, le mali se še ni dovolj spustil. brez česarkoli proiti bolečinam. V resnici si nisem mogla predstavljati, da kaj lahko tako boli. Če me ne bi moja spremljevalka ves čas vzpodbujala in dihala z menoj, bi po moje tudi dihati nehala. Vsaka ji čast, ne vem sploh kako bi preživela brez nje. Ona bo za Oskarja vedno posebna teta No, že ob sedmih zjutraj je bilo čisto drugače. Sva sprijateljico že razpravljale, da enega bi pa mogoče še, če bi le uspelo . Torej, Aquič in KT, ve še kar čakate ? Saj bo hitro. Ko pomislim, kako hitro je vse skupaj minilo. Se mi zdi, da ni dolgo, ko smo z Miši ptrepetale, če se bo nosečnost obdržala, pa trešpetale z Aquico, ko je krvavela, paz Roži ob njeni izgubi, pa se veselile s KT. Pa poglejte zdaj, korenjaki so že tu ali bod vsak čas. Še eno vprašanje za Miši. Poiskati moram pediatra. Koga si ti izbrala na Viču ? Kakšen eje postopek ? Mi je patronažna zabičala, da moram to takoj urediti. Pa sem slišala, da ko enkrat izbereš pediatra, ga težko zamenjaš, pa bi rada že takoj dobrega. Se še javim, ko preberem, kako ste se imele ta čas, ko sem imela jaz drugo delo
|