RE: So otroci staršem odveč?

RE: So otroci staršem odveč? (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...

Sporočilo

liliana -> RE: So otroci staršem odveč? (22.12.2010 15:33:54)
Sva se ravno za Miklavža s prijateljico, ki je sicer velik ljubitelj knjig o vzgoji otroka pogovarjali o tem, o vzgoji namreč.... otroka sta medtem, ko sva midve ruknili skoraj liter vina veselo divjala po stanovanju.....midve pa sva malo modrovali, sicer sva si glede vzgoje na čisto nasprotnih taborih..... jaz sem namreč za njene pojme preveč šlampasta pri vzgoji, ker ne prebiram in se ne ravnam po takih instant navodilih vzgoje, ampak se preprosto zanašam bolj na svoje občutke in občutke otroka, dostikrat mi je pomembna tudi lastna komoditeta, ker se ravnam po tem, da je "srečna in zadovoljna mati" boljša mati kot "samožrtvojoča mati"......včasih seveda tudi izgubim živce, nikakor se nimam non stop pod kontrolo, nisem vedno dosledna in striktna, pač imam napake, kot vsak normalen človek.....in v takega človeka upam, da bo zrasla tudi moja hči...... No, da ne raztegujem......in ta moja prijateljica meni pove....veš, da mi je zdaj, ko sem se začela precej manj obremenjevati s konceptom vzgoje veliko lažje kot prej, ko sem vse preverjala in primerjala.......in verjela sem ji....ker meni se vzgoja sploh ne zdi naporna......in res ne vidim razloga, zakaj je potrebno zadnje čase zganjati tak cirkus okoli nje, no edini razlog, ki ga vidim je ta, da tisti, ki pišejo raznorazne priročnike fejst zaslužijo zaradi tega......

Anonimen -> RE: So otroci staršem odveč? (22.12.2010 18:24:38)
in res ne vidim razloga, zakaj je potrebno zadnje čase zganjati tak cirkus okoli nje, no edini razlog, ki ga vidim je ta, da tisti, ki pišejo raznorazne priročnike fejst zaslužijo zaradi tega...... Z instant priročniki in članki in vsem podobnim je podobno kot s ceneno kitajsko šaro - na kratek rok je privlačna zaradi cene - na dolgi rok pa ugotovimo, da je bolje imeti eno kvalitetno bor mašino kot kup sicer poceni, a cenene kitajske robe.

pelin -> RE: So otroci staršem odveč? (22.12.2010 20:13:33)
IZVIRNO SPOROČILO: kalbo IZVIRNO SPOROČILO: pelin Tiste, ki se vam zdi članek tako mimo....ali ste ga sploh prebrale? Ne brez šale, posebej TomTayler...meni se res ne zdi, da bi ravno odkrili Ameriko, ampak je čisto dober in resničen članek...sem prebrala že dosti slabših...Če se ne motim je tale Frelih Gorjančeva rekla, da ni nič takšnega, če otroka damo na silvestrovo v varstvo, če le drugače preživimo z njim čas kvalitetno... Razumno, logično, pošteno...Resnično ima ženska prav, ko pravi, da smo zaposleni starši res preveč okupirani z delom, ter da si včasih ne znamo postaviti prioritet v življenju...Ja, res je tako...sem sama tudi deloholična za znoret...Pa vendar si v večini vseeno znamo vzeti čas za otroke...le pri oplemenitenju in kvaliteti tega še šepamo... Definitivno mi otroci niso v breme...žal pa se vsi tako ne morejo pohvaliti... Za takšne je naslov ravno pravšnji... čisto realen...krut...toda žalostnen...Pa da povem primer: V vrtcu smo dali ven listo, na katero se lahko vpišejo tisti, , ki rabijo varstvo za otroka zadnje tri dni v letu (29., 30., 31)....Že prvi dan se jih je vpisalo 12 in večina od 6.30 do 16.00. Vse lepo in prav, vendar jih je deset___ takšnih, katerih mamice so od jutra do mraka doma, ker so brez službe in živijo v bloku ( nimajo kmetije ali kaj podobnega)...No, ali so otroci staršem v breme?? Nekaterim definitivno !!!Žalostno! Glede tega, da je treba otroke tudi kdaj dat malo na počitnice pa... podpiram na celi črti....Nikolo se ne pogrešamo in ne zaželimo drug drugega bolj, kot takrat ko se nekaj časa ne vidimo...to po moje velja za otroke in za odrasle...Pa tudi tole drži...vsi si moramo vsake toliko časa napolniti baterije...ženski čvek ali večer v dvoje je super zadeva za polnjenje baterij... razdajamo se pač lahko le takrat, ko imamo kaj za razdajati.... Kaj pa je kvaliteten čas. če mi to definiraš na splošno, ti dam petko. Kalbo, Kalbo... tule že to nekaj ne štima, če moraš spraševat, kaj je to kvalitetno preživeti čas z otrokom...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Pa da se izkašljam: tole čvekanje tule definitivno ni...je pa nekaj , kar mi vsake toliko časa paše[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] in bi lahko rekla, da mi nafila baterije...In ja Bakfark , ja , tudi otroci mi večkrat nafilajo baterije, vendar vedno , če bi bili vsi realni ( tudi ti!), temu ni tako. Popljuvana ženska v članku, je drugače kar dobro napisala kaj je to kvalitetno preživljanje časa z otrokom....In ne, ni tako brezveze, kar pravi....poskusita res prebrat zadevo in ne kar v tri dni nekaj pametovat... Bakfark, ko sem se nekako pregrizla skozi tvoje opisovanje kvalitetnega filanja baterij preko otrok, sem videla, da v bistvu ponavljaš tisto, o čem je govorila psihologinja v članku... Aja Kalbo...vem da zate tole ni za pet, ker se ne strinjam s tabo....glavno, da je zame čista deset_ka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

kalbo -> RE: So otroci staršem odveč? (23.12.2010 7:59:38)
Rekel sem, da če mi daš splošno definicijo kvalitetnega časa z otrokom, da ti dam pet. Sam to je nemogoče. Meni je kvaliteten čas eno, tebi pa spet drugo in zato so trapasti članki kot je dotični brezpredmetni. Imam tri otroke in ti lahko povem, da tisto kar pali pri prvem, useka mimo na celi črti pri drugem, da o tretjem niti ne govorim. Torej, moj kvalitetni čas je čisto nekaj drugega kot recimo tvoj. Pri meni se razlikuje že pri mojih otrocih. Takšni splošno na hitro spacani članki, toliko, da je honorar, gredo meni pač na jetra, pa tud če so v samem bistvu približno OK. Zadnjič je bil eden o vročini, tako na hitro skupaj sklanfan, da je groza.

TomTaylor -> RE: So otroci staršem odveč? (23.12.2010 9:10:09)
IZVIRNO SPOROČILO: pelin Popljuvana ženska v članku, je drugače kar dobro napisala kaj je to kvalitetno preživljanje časa z otrokom....In ne, ni tako brezveze, kar pravi....poskusita res prebrat zadevo in ne kar v tri dni nekaj pametovat... Ali danes starši res premalo časa namenijo svojim otrokom? “Starši v današnjem času otrokom namenimo premalo predvsem KVALITETNEGA časa, ko bi bilo 100% na voljo otroku in njegovim potrebam. Npr. se spravim k otroku na tla in skupaj sestavljava iz lego kock. Otroku pustim, da ustvarja po svoje, jaz ustvarjam skupaj z njim in nato se čudiva temu, kar je nastalo. Drugi primer: grem s svojo najstnico na sprehod in poslušam, kako je biti v njenem svetu: kaj jo zanima, kako se pogovarjajo s prijateljicami, kakšna glasba ji je všeč itd. in to brez vrednostnih sodb. Postavljam le vprašanja,” je povedala psihologinja Janja Frelih Gorjanc. So otroci staršem odveč? “Včasih se zares zdi, da so otroci staršem odveč. Za to je več razlogov, po mojem mnenju so najpomembnejši naslednji razlogi. Prvi je utrujenost staršev. Včasih v službi ne znamo postaviti meje in vso svojo energijo pustimo tam, za otroke nam jo zmanjka. Veliko lažje je reči NE otroku kot šefu. Kdo potegne kratko? Drugi razlog je, da čutim, da se mi godi krivica, ker nimam nič časa zase in si ga odtrgam tam, kjer je najlažje – pri otroku. Tretji razlog je, da se ob otroku ne morem umiriti. Če zares želim biti kvalitetno z otrokom, lahko to naredim le v umirjenem stanju, drugače se stik z otrokom hitro sprevrže v pridiganje, kritiziranje, popravljanje itd. Da se ne moremo umiriti, je »kriv« navadno tempo življenja in pa prtljaga, ki jo nosimo iz lastnega otroštva: Se je moj oče, mama zmogla ob meni umiriti in biti z menoj, sem čutila, da je z menoj, ker mora biti in da misli na druge stvari in sem to njeno oz. njegovo vzdušje kot otrok pila, vsrkala v svoje telo, prebuja pa se mi ob mojem otroku?!” Nekateri starši na Silvestrovo oddajo otroke v varstvo starim staršem, varuškam in praznujejo sami. Je to dopustno? “Nič ni narobe s tem, da kdaj starši praznujejo tudi sami, saj potrebujemo čas brez otrok. Če že ne zaradi drugih razlogov pa zato, da se ponovno najdemo in začutimo v partnerskem odnosu, ki je osnova za pozitivno vzdušje v družini. Pomembno pa je, da kvaliteten čas preživimo tudi z otroki. Tudi sami bomo na silvestrovanju bolj mirni, če bomo vedeli, da so otroci prej od nas dobili tisti kvaliteten čas naše nedeljene pozornost, ki potolaži njihovo pogrešanje in se ne sprašujejo, zakaj imajo starši njih radi manj kot imajo oni radi svoje starše,” je zaključila Frelih Gorjančeva. Berem in berem in berem. Znam že na pamet.... Zdaj mi je jasno, da se moram za 100% kvaliteten čas usesti dol z otrokom in sestavljati kocke...Me pa vseeno zanima katera najstnica je z mamo v tako čudovito popolnem prijateljskem odnosu s svojo mamo, da ji odgovarja na vsa vprašanja...Aha, tista torej, s katero mama preživlja 100% kvaliteten čas... Kalbo, kako ti ni jasno, kaj je kvaliteten čas no?! Dej še enkrat preberi...Aja, ne, ne moreš, ker sestavljaš kocke... ....jz grem pa na sprehod z najstnico.

TomTaylor -> RE: So otroci staršem odveč? (23.12.2010 9:12:13)
Aja, tudi službo bom pustila, da bo moj čas z otroci čimkvalitetnejši...

Bakfark -> RE: So otroci staršem odveč? (23.12.2010 10:16:29)
IZVIRNO SPOROČILO: pelin ...In ja Bakfark , ja , tudi otroci mi večkrat nafilajo baterije, vendar vedno , če bi bili vsi realni ( tudi ti!), temu ni tako. Popljuvana ženska v članku, je drugače kar dobro napisala kaj je to kvalitetno preživljanje časa z otrokom....In ne, ni tako brezveze, kar pravi....poskusita res prebrat zadevo in ne kar v tri dni nekaj pametovat... Bakfark, ko sem se nekako pregrizla skozi tvoje opisovanje kvalitetnega filanja baterij preko otrok, sem videla, da v bistvu ponavljaš tisto, o čem je govorila psihologinja v članku... Poskusi ti mene prebrat, pardon, se malo bolj "kakovostno" pregrist skozi to kar napišem, pa bova lahko o čem pametovala. Površna si, šlampasta, pa se ti zdi da serem. Prva stvar, nikjer ne pljuvam članek, pljuvam pa predvsem naslov članka, ki že vnaprej sugerira neko kvazi mnenje o splošnem stanju relacije starš-otrok. Komot bi lahko pisalo "So otroci staršem preveč?". Tole "odveč" se lahko razume kot neki negativni presežek, nekaj kar je nepotrebno pa vendarle prisotno, neko nepotrebno breme, zlo, ki ga naj starši čutimo ob otroku. Kar cilja točno na našo večno dilemo v zvezi s starševanjem, in ki v končni fazi naj prebudi našo slabo vest, občutek krvide, da nekaj delamo narobe. V zgodovini človeštva otroku ni bila posvečena večja pozornost, nikoli otroci niso bili tako razvajeni, odvisni od starševske emocionalne in fizične bližine, nikoli bolj kontrolirani in se še vedno smatra, da ni dovolj, še zmeraj se vztrajno izpostavlja nekaj, kar bi naj pomenilo "kvaliteten čas z otrokom". In ko nekdo recimo reče telebani misli točno na tiste starše "telebane", na katere cilja takšen članek, predvsem s svojim naslovom, in ki so premalo drzni, da prisluhnejo sebi, si malo bolj upajo zaupati vase in začnejo verjeti, da njihovi postopki in vzgojni prijemi mogoče niti niso tako napačni. Frodo je lepo napisala, težiti k popolnosti je mnogo bolj naporno in lahko ima v končni fazi bolj negativne posledice, kot pri vzgoji biti malo bolj sproščen, samozavesten, dovoliti si narediti tudi kakšen "feler". Feler pod narekovaji točno zato - put u pakao popločan je dobrim namjerama. Simbiotično vezati otroka nase, ker se bojda ne spodobi otroka zavrniti pri njegovem izsiljevanu v zvezi z njegovimi zahtevami, kar se običajno razume kot "nekvalitetno" preživljanje časa z otrokom. Sodobni nasveti kot imeti konstanten red, biti nevrotično dosleden, navaditi se na nek ritem in udobje lahko tudi pomeni otroka zavarovati pred vsakršnimi trzavicami, spremembami v življenju, oblikovati ga v popolnoma nefleksibilno, neprilagodljivo bitje. In če se ata in mama pogovarjata, otrok ne more skakati v njuno besedo, prekinjati pogovora, nasilno prekinjati tok misli, samo zato ker je neučakan, ne zna potrpeti itd. Če mu starš kot vzor ne postavi meja, bo kasneje sral po vsakem, brez rešpekta do kogarkoli. In ker otroci razumejo starše kot vir zadovoljevanja njihovih potreb bo nastala velika frka, ko bodo v življenju naleteli na nekoga, ki predstavlja trd oreh. Kaj se zgodi, ko se srečajo s frustracijo takšne vrste ne rabim niti omenjati - drugi ni izpolnil njegovih zahtev, drugi je vreden točno toliko kot navaden pasji drek. In da, rad počnem stvari z otroci, vendar sem dovolj realen in tudi dovolj egoist, da priznam da ne zmeraj in samo takrat ko meni je oziroma presodim, da bi bilo to potrebno.

PeggyBundy -> RE: So otroci staršem odveč? (23.12.2010 12:18:46)
Se mi zdi, da je Kalbo že lepo opredelil teorijo kvalitetnega časa. Med mamicami, ki jih srečujem in se družimo pa opažam, da pri mamicah, ki se po mojih kriterijih dejansko dovolj posvečajo svojim otrokom, ne opažam, da bi sploh kdaj uporabljale termin "kvaliteten čas". Očitno tega ne rabijo posebej poudarjati. Nasprotno pa pri mamicah, ki posvečajo dejansko manj časa svojim otrokom, kakorkoli, da bi ga lahko več (ampak očitno ni interesea oz. je interes biti drugje pri njih večji) opažam, da je ta termin v primeru, da nanese pogovor na tako temo, vedno št. ena v argumentiranju.

ronja -> RE: So otroci staršem odveč? (23.12.2010 13:02:12)
Jaz se najdem skoraj v vsem, kar ste napisale[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Članek ima pač provokativen naslov, not pa ni nič posebno novega. Da je fajn, da se kdaj tudi povezujemo s svojim otorkom - kako pa to delate, je pa vaša stvar, samo da je vsem vpletenim fajn. Meni je pa preko vsega govora o kvalitetnem casu in delati vse z otrokom... Sva že dve[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Se mi zdi brezveze to nabijanje slabe vesti ves čas. Madona, dam jima, kolikor jima lahko, več pa ne gre, ker se nekje zruši (preverjeno (pre)večkrat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]). Zdaj dam toliko, da je vsem ok. In se strinjam, da se moramo sprostit tudi z njimi, vendar bakfark, enih stvari pač ne moreš delat vpričo njih[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]... In včasih se pač moraš sprostit tudi drugače, vsaj jaz. Z njima pač ne morem reševat nekih kompliciranih problemov ali ustvarjat nekih večjih projektov, ne? Meni bi pa to manjkalo. So mi otroci odveč? Ne. Rabim pa sem in tja mir in TIŠINO, čas zase. Pa zelo pogrešam čas za partnerja in on čas z mano. In vem, da grem občasno tudi jaz drugim članom družine na živce. Samo to je en normalen proces v družbi. Se imamo radi, uživamo eden z drugim, a da se zavemo, koliko si pomenimo, se moramo občasno tudi skregat. Sicer bi iblo že preveč pocukrano Podpis. ker meni se vzgoja sploh ne zdi naporna... Meni tudi ne, čeprav kdaj kako knjigo preberem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Res pa da ne ravno tistih "instant", v bistvu sem celo nazadnje pred 2 letoma Julovo Kompetenten otrok, ampak mi je ostala v spominu. Nekaj več sproščenosti in napak bi nam prineslo bistveno več veselja in radosti pri vzgoji. In neobremenjene, samostojne otroke, ki bi si upali delati napake - in jih z enako vnemo popravljati. pa od kod vam ideja, da smo nesproščeni, da si nič ne upamo, da si naši otroci nič ne upajo, da je vse grozno? Pa jaz res ne živim v istem svetu...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] V vrtcu smo dali ven listo, na katero se lahko vpišejo tisti, , ki rabijo varstvo za otroka zadnje tri dni v letu (29., 30., 31)....Že prvi dan se jih je vpisalo 12 in večina od 6.30 do 16.00. Vse lepo in prav, vendar jih je deset_ takšnih, katerih mamice so od jutra do mraka doma, ker so brez službe in živijo v bloku ( nimajo kmetije ali kaj podobnega)...No, ali so otroci staršem v breme?? Nekaterim definitivno !!!Žalostno! No, tu se pa moram strinjat s pelin. Meni so se strašno smilili starši nekaj otrok iz R. skupine, ki so celo zimo prihajali bolani v vrtec, saj sem domnevala, da imajo bogi starši tako strašno zafrknjene službe, da si ne morejo vzet pa tudi dneva bolniške, tudi če je otrok več kot očitno feeeejst bolan (tako da se mu res na daleč vidi). No, potem pa po naključju ugotovim, da je pri enemu mamica že ves čas doma, drugega otroka ves čas prihajata dedek in babica iskat (torej bi ga/jo verjetno kdaj lahko imela doma, če je bolan/a),... rabi kvaliteto in kvantiteto - ves čas ali vsaj večino časa. Brez kvantitete ni varnosti. Če starš enkrat je, potem ga pa niiiiiiii, ni ta prave varnosti. In tole je problem modernega časa. Kvantiteta namreč. Druga stvar je, kaj je kvaliteta. Zihr da ne to, da se sediš ob otroku in ga do nezavesti zabavaš. Saj ne rečem, včasih je že ok se z njim tudi poigrat, ampak zabavat ga non stop je pa škodljivo. Gina, podpis. moja punči se zdaj prav zadovoljna sama igra in me prav nič ne rabi - ker ve, da sem zraven, da lahko pride do mene in se počuti varno. In če se bi zdaj silila k njej, bi ne naredila čisto nič dobrega, saj bi jo samo zmotila v njeni igri (tadruga spi). Vendar pa dostikrat rabita tudi to, da se jima čisto posvetim in to tisto minuto, ker jima je takrat narobe in ne čez pol ure. Zato je kvanititeta še kako pomembna, pa če si še tako zatiskamo oči, da ne. ja, pa tudi jaz mislim, da bi bila slabša, manj pozorna , manj prizadevna in ....v bistvu manj srečna mati in žena, če bi bila ves čas doma....večino dni, mi služba polni baterije za otroke doma....večino pravim...so pa seveda tudi dnevi, ko temu ni tako... podpis. Takrat se pač opravičiš otrokom, da si danes ful živčna, pa jih prosiš za sodelovanje. Pri mojih tako čudežno pali, da te potem onidve napolnita z energijo, ker sta tako pridni[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Ko prideš iz službe, se jima pa oddolžiš. glede na nekoč in danes, starši res preživljajo vse manj časa s svojimi otroki. A se ti zdi? Koliko časa pa misilš, da je lahko ena srednjeveška mati z 10imi otroki namenila vsakemu za "kvaliteten čas" zanj? Pa ne pozabi, da je morala za vseh teh 10 otrok vse oprat, skuhat, pa še za moža, seveda... Pa da ni bilo gospodinjskih aparatov... Pa da je oče cele dneve delal, če ni bil glih nek grof (ta se pa itak ni ukvarjal z otroki)...? Tudi otroci so vse bolj zaposleni in imajo poleg šolskih tudi raznovrstne druge obveznosti, ki jih težijo. Ja, kdo jih pa vpiše? Saj nam nihče ne drži pištole na glavi, da je to nujno treba! Sami se tako odločimo (če se). Ronja je edina v svoji skupini, kolikor vem, da nikamor ne hodi. Stara je 3 leta... Ko to povem sodelavkam, se samo zgrozijo (ne nad mano, da je nisem nikamor dala, ampak nad tem, da je edina, ki nima ne baleta, ne plesnih, ne angleščine, ne ustvarjalnih delavnic, nič (revca boga[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image])... samo lego kocke in ustvarjanje doma in plesanje doma in jogo z mami zvečer, kadar se nam da,...) Ampak meni se resnično zdi, da zdaj tega še ne rabi, rabi pa mene in lubija in sestrico, da se igramo, cartamo, kuhamo skup, pospravljamo iz pomivalca, itd... Nam se tako veliko manj mudi in je super. Pa da imaš dobro mizo, ki prenese večje obremenitve Brez skrbi, fotr delal, vedel kaj dela[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Sovražim pospravljanje. E tu, brutus?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] PS: kadarkoli sem v zadregi glede teh stvari, se vedno spomnim besed psihologinje na materinski šoli: "če imate iskreno rade otroka in sebe, potem ne morete naredit nobene generalno hude napake" Med mamicami, ki jih srečujem in se družimo pa opažam, da pri mamicah, ki se po mojih kriterijih dejansko dovolj posvečajo svojim otrokom, ne opažam, da bi sploh kdaj uporabljale termin "kvaliteten čas". Očitno tega ne rabijo posebej poudarjati. Tole se mi zdi pa žebljica na glavico. Dejansko je tako.

skuštrana -> RE: So otroci staršem odveč? (23.12.2010 13:32:43)
Med mamicami, ki jih srečujem in se družimo pa opažam, da pri mamicah, ki se po mojih kriterijih dejansko dovolj posvečajo svojim otrokom, ne opažam, da bi sploh kdaj uporabljale termin "kvaliteten čas". Očitno tega ne rabijo posebej poudarjati. x

Anonimen -> RE: So otroci staršem odveč? (23.12.2010 19:32:33)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja Nekaj več sproščenosti in napak bi nam prineslo bistveno več veselja in radosti pri vzgoji. In neobremenjene, samostojne otroke, ki bi si upali delati napake - in jih z enako vnemo popravljati. pa od kod vam ideja, da smo nesproščeni, da si nič ne upamo, da si naši otroci nič ne upajo, da je vse grozno? Pa jaz res ne živim v istem svetu...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Ronja, definitivno je moj svet drugačen od tvojega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Od kje mi ideja - od prijateljic in prijateljev, ki pridejo k moji punci noret - enostavno zato, ker pri nas lahko norijo, lahko vpijejo, lahko kakšno ušpičijo, lahko celo kaj razbijejo - se pač zgodi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], kar se doma očitno ne sme zgoditi.

barika -> RE: So otroci staršem odveč? (23.12.2010 20:02:38)
IZVIRNO SPOROČILO: zivepo sem bila najbl vesela da so me moji spustil k sosedom se igrat ravbarje pa žandarje, pa da smo mi "pobi" (no jst sem se s fantim igrala) nagajal punčkam, glih mi je dol visel kulk bi se rada moja dva igrala z menoj.... jst bi te sigurn tepla ... aja ne, bi bila na tvoji strani [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] , zdej pa ... igla pri igli (še okol vrtca), tak da starši hodimo za ritjo otrokom, da ne bi bilo kakšne pidarije.

pelin -> RE: So otroci staršem odveč? (23.12.2010 21:26:36)
http://www.iskreni.net/najina-poroka/na-skupni-poti/574.html?joscclean=1&comment_id=1015 No, Kalbo...še en članek, tako malo za šalo malo za res, ki ti bo mogoče razširil obzorje o kvalitetno preživetem času z otroki[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] ....zanimivi so komentarji...drugače pa se strinjam s tabo ko praviš, da je kvalitetno preživljanje časa z otroki relativna stvar, oz. kar je za nekega otroka dobro, zanimivo, kvalitetno, za drugega ni nujno.. Bakfark...ah, kaj naj napišem ...posebej glede tiste tvoje prijazne šlamparije in površnosti, s katero si me okrasil....ja tudi jaz te imam rada... Drugače pa...upam da bolj paziš na izrazoslovje in si bolj strpen do mnenj drugih, še posebej ko se družiš z otroki...saj veš...kvalitetno preživljanje prostega časa.... Podpis pod Ronjo...

Anonimen -> RE: So otroci staršem odveč? (23.12.2010 21:36:07)
2. Načrtujte dejavnost z otrokom »na štiri oči«. Čeprav je čas, ki ga preživimo skupaj kot celotna družina, zelo dragocen, nikar ne pozabimo, da otrok potrebuje tudi čas, ki ga preživi samo z enim od nas – tako kot potrebujeta čas zase zakonca ali otroci, da so sami. Zelo radi kakšno stvar počnejo samo z atijem ali samo z mamico. A je kvaliteten čas, če skupaj igrava Farmville na FB? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley24.gif[/image]

ronja -> RE: So otroci staršem odveč? (24.12.2010 6:45:45)
Ronja, definitivno je moj svet drugačen od tvojega user posted image . No, to sva že ugotavljali, čeprav danes se mi zdi, da živiva v istem svetu, samo razlagava si ga pa čiiiisto drugače: kadar namreč pri nas doma divjajo prijateljice od Ronje, si to razlagam čisto drugače: da so tako navajene od doma in da se tudi pri nas počutijo dovolj sproščene, da delajo to tudi pri nas. Od kje mi ideja - od prijateljic in prijateljev, ki pridejo k moji punci noret - enostavno zato, ker pri nas lahko norijo, lahko vpijejo, lahko kakšno ušpičijo, lahko celo kaj razbijejo - se pač zgodi user posted image , kar se doma očitno ne sme zgoditi. Pa ti ni nikoli padlo na misel, da mogoče pa pridejo zaradi tvoje hčerke, ne zaradi njene super kul mame, ki dovoli norenje? Nikoli nisem hodila k nikomur zato, da bi se tam znorela, ampak zato, ker so mi bili všeč ljudje, h katerim sem šla - torej otroci, ne mame (ali pa so me pač zvlekli, ker so bili to sorodniki[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). In kot drugo: mili, nič več mi ni jasno: kaj nisi ti vedno govorila, da so današnji otroci čisto preveč razpuščeni, da jim je vse dovoljeno, da si oni vse dovolijo, da ni nobenih meja več, da si dovolijo stvari, ki si jih niti pod razno ne bi smeli, pa jim nihče nič ne reče, itd...? Zdaj pa da nič ne smejo? Niti kozarca razbit... To dvoje ne gre skup! Eno ali drugo... Res me zanima tvoja razlaga! A je kvaliteten čas, če skupaj igrava Farmville na FB? Mizantrop, če to ni edini čas, ki si ga vzameš za otroka, potem je verjetno tudi lahko, zakaj pa ne: če oba uživata, se o tem pogovarjata, se zabavata in smejeta skup... ne vem, zakaj ne bi smel bit... Enkrat sem brala intervju z nekim psihologom, ki je rekel, da danes mediji tako bombardirajo starše, da se ti sprašujejo že za male bedarije, če je to ok: dal je primer ravno to: da pridejo k njemu starši čisto skesani, da so igrali igrice z otrokom (v naročju in sta oba igrala) in če se to sme... Potem jih on seveda pomiri, da če včasih igrajo igrice skup in se oboji ob tem zabavajo, pa to res ni nič narobe. Če bi bilo pa to edino, kar skup počneta, bi bilo pa verjetno malo za razmislit. Otroci se spreminjajo: ko so čisto mali, je dovolj dober samo fizičen stik, da te voha, čuti tvojo toploto, posluša bitje tvojega srca. Mu čisto nič ne pomeni, če mu ne vem kaj kažeš in razlagaš (razen da posluša tvoj glas, seveda, to je fajn, ampak besede niso važne)[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Kasneje se niti nočejo več toliko cartat in imajo rajši, da kaj počneš z njimi. Še kasneje hočejo delat stvari sami, pa da si samo nekje v ozadju, da priskočiš na pomoč, takrat ko ONI presodijo, da te rabijo. Še kasneje verjetno ti prinesejo samo gotove izdelke pokazat in je tvoja naloga samo to, da jih opaziš, pohvališ in si ponosen nanje. Mi (primarna družina) smo recimo en čas (par mesecev) imeli tv in takrat smo vsi gledali eno ful butasto (nemško![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]) nadaljevanko, za katero smo se vsi strinjali, da je trapasta do amena. Ampak ravno to je bilo fajn: da smo se med njo vedno zafrkavali, se hecali, delali norca in se meli fino. Tako da smo gledali tv, pa je bilo zame to vseeno kvalitetno - ker je bil tv bolj ozadje, predmet heca, glavno je bilo pa tisto na kavču... Če pa vsak zavzeto buli v tv in ne šmirgla ničesar okoli, pa to ni kvalitetno druženje. Mislim, da vsi to čutimo: včasih enostavno imaš tisti občutek, da sta z otrokom /ci na isti valovni dolžini, ko gre vse nalahko, ko je fajn, ko se veliko smejete in se vse da zmenit. Včasih pa si živčen in takrat ista aktivnost nima enakega učinka in če si pošten, si to lahko priznaš: recimo zadnjič je lubi gledal basket na računalniku in sta bili punci zraven, ker ju je pač zanimalo, kaj se dogaja. On je bil živčen in mu je šlo vse na jetra, ker se je pač tekma lomila. Jaz sem hotela punci vzet k sebi, pa da delamo nekaj drugega in on v miru gleda, ampak on je zaprl računalnik in rekel, da gre sam sebi na živce, ker je potem siten do tamalih, ki nista nič krivi in se šel igrat z malima. Enkrat drugič pa so skup gledali risanko in je Ronji razlagal, kaj se dogaja in je še cel dan o tem govorila... Tu me boš pa težko prepričal, da je bil to slab čas. Isto naredim jaz, kadar kaj pišem (recimo sem), pa bi rada mir, da končam, malidve bi pa radi mene. stisnem CtrlA in CtrlC (še enkrat se mi ipak ne da pisat;) in grem stran. Pa sem recimo včeraj šla prav namensko poiskat kakega pingvina na youtube, ker sta si ga želeli videt. In smo vse tri gledale pingvine ziher 10-15 min. in smo se mele super in se mi to ne zdi nekvaliteten čas. Ne me pa zdaj narobe razumet, da je dober čas samo takrat, ko se imate vsi fajn: dober čas je tudi takrat, ko se skregate, ko mu ne dovoliš nečesa in se zjoka od frustracije in ko se potem pobotata ali ga ti potolažiš... Ampak če bi samo igrice skup igrala ali samo tv gledala, potem tega ne bi moglo bit - ne enega, ne drugega. Če pa je tisto neka dodatna aktivnost sem in tja, je pa po moje čisto ok. Je pa znala to Sheryl Crow precej bolj na kratko poevdat: "if it makes you happy, it can't be that bad"... ampak "if it makes you happy, than why the hell are you sooooo sad?" Moramo bit pošteni, kaj nas res osrečuje, kaj nam je pa samo ugodno, ker smo preleni, da bi delali kaj drugega[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Otroci majo krasne detektorje za to. In če si pošten, se nič ne sekirajo, tudi če kdaj izbereš ugodje, ker se ti pač ne da nič drugega. Samo da jim to pošteno poveš. No, vsaj v mojem svetu[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

kalbo -> RE: So otroci staršem odveč? (24.12.2010 8:21:33)
IZVIRNO SPOROČILO: pelin http://www.iskreni.net/najina-poroka/na-skupni-poti/574.html?joscclean=1&comment_id=1015 No, Kalbo...še en članek, tako malo za šalo malo za res, ki ti bo mogoče razširil obzorje o kvalitetno preživetem času z otroki[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] ....zanimivi so komentarji...drugače pa se strinjam s tabo ko praviš, da je kvalitetno preživljanje časa z otroki relativna stvar, oz. kar je za nekega otroka dobro, zanimivo, kvalitetno, za drugega ni nujno.. Bakfark...ah, kaj naj napišem ...posebej glede tiste tvoje prijazne šlamparije in površnosti, s katero si me okrasil....ja tudi jaz te imam rada... Drugače pa...upam da bolj paziš na izrazoslovje in si bolj strpen do mnenj drugih, še posebej ko se družiš z otroki...saj veš...kvalitetno preživljanje prostega časa.... Podpis pod Ronjo... In kaj tako zelo novega piše v tem članku, da bi meni razširil obzorja? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Spet en članek, ki ga sam napišem v deset_ih minutah ob polnoči, ko me zbudiš in tak članek se dobro plača. Očitno bom moral začet članke pisat. In takšnih tekstov je malo morje. Mojster mlatenja prazne slame je recimo Marko Crnkovič. On prdne na mokro in iz tega sproducira tri ali štiri kolumne.

Anonimen -> RE: So otroci staršem odveč? (24.12.2010 9:45:20)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja A je kvaliteten čas, če skupaj igrava Farmville na FB? Mizantrop, če to ni edini čas, ki si ga vzameš za otroka, potem je verjetno tudi lahko, zakaj pa ne: če oba uživata, se o tem pogovarjata, se zabavata in smejeta skup... ne vem, zakaj ne bi smel bit... Enkrat sem brala intervju z nekim psihologom, ki je rekel, da danes mediji tako bombardirajo starše, da se ti sprašujejo že za male bedarije, če je to ok: dal je primer ravno to: da pridejo k njemu starši čisto skesani, da so igrali igrice z otrokom (v naročju in sta oba igrala) in če se to sme... Potem jih on seveda pomiri, da če včasih igrajo igrice skup in se oboji ob tem zabavajo, pa to res ni nič narobe. Če bi bilo pa to edino, kar skup počneta, bi bilo pa verjetno malo za razmislit. natanko to Ronja. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] z vseh koncev smo bombardirani, kaj se MORA in kaj ne z otrokom, da marsikdo podvomi v svoje sposobnosti in sprašuje take traparije na forumu. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] bog ne daj, da bi otrok gledal televizijo več kot 15 minut na dan. si takoj za na csd. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] jaz vedno pravim, da je zmernost tista, ki naj nas vodi skozi življenje. vsakega po malo, pa bo. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] tako. zdaj grem pa posadit jagode na FV, da jih bo moj sin lahko požel, ko pride iz šole. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

Anonimen -> RE: So otroci staršem odveč? (24.12.2010 17:07:29)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja Ronja, definitivno je moj svet drugačen od tvojega user posted image . No, to sva že ugotavljali, čeprav danes se mi zdi, da živiva v istem svetu, IZVIRNO SPOROČILO: ronja Pa jaz res ne živim v istem svetu...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Kaj zdaj, kje si [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Ostalega se mi pa ne da....tokrat.

picola1 -> RE: So otroci staršem odveč? (24.12.2010 18:58:44)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja In kot drugo: mili, nič več mi ni jasno: kaj nisi ti vedno govorila, da so današnji otroci čisto preveč razpuščeni, da jim je vse dovoljeno, da si oni vse dovolijo, da ni nobenih meja več, da si dovolijo stvari, ki si jih niti pod razno ne bi smeli, pa jim nihče nič ne reče, itd...? Zdaj pa da nič ne smejo? Niti kozarca razbit... To dvoje ne gre skup! Eno ali drugo... Res me zanima tvoja razlaga! Tole je pa zadnje čase zelo pogost pojav na rr. Bili so časi, ko je Gina razpredala o tem, kako je treba bit z otrokom dosleden, da je treba imet jasne meje, itd. itd. (in s čimer se mučos strinjam), zdej pa so pač časi, ko liliana razpreda o tem, kako se vse preveč komplicira pa kako se vse preveč obremenjujemo s tem, kako vzgajamo, itd. In če so zdej pač taki časi, je pač treba tulit v ta rog... Moje mnenje je pač zelo podobno tvojemu-nekaj vmes pa je super fajn...Jasne meje, doslednost, pa seveda tut spontanost in delanje napak brez pretiranih občutkov krivde... Priznam, da sem se včasih preveč obremenjevala z vzgojo in lilianini posti so mi dali mislit, tako da sem ji res hvaležna, da je odprla debate tut v to smer...ampak povdarjat v vsakem drugem postu, kako pa ti nič ne kompliciraš pa kako si čist na izi in spontan, kako se sam prilagajaš otroku in ne jebeš žive sile (beri knjig, strokovnjakov, raznoraznih teorij, itd, ker to je itak čisto sranje)...to pa počasi postane že dolgočasno brat... In menim, da je nekompliciranje, itd, vse kar pač liliana povdarja, pač samo delanje večinoma tako, kot so njo vzgajali (pač tako kot so delali naši starši, ker pač ni blo nobenih knjig na to temo). Zdej al je to nujno vedno dobro, je vprašanje...dejstvo pa je, da če so njo kokr tolk dobr vzgojil oz. ji privzgojil kokr tolk splošno sprejete pozitivne vrednote, potem se ta način super obnese...Če pa pač nisi bil te sreče..pa znaš samo s svojim občutkom jako fejst v temo brcnit. Je treba pač sprejet dejstvo, da s(m)o nekateri imeli pač malo manj stabilne starše. Ji pa štejem tukej v mučos plus, da ima tolk zaupanja vase...jst ga na žalost nimam, se še učim... Zato je Ankica zadnjič dobr rekla nekje na eni temi (če ne celo tukej), malo se ustavt pa mal pogledat iz razdalje nič ne škodi vsake tolk časa...Po moje bistvo tega mojega razpredanja, no... A sem jst mal zašla? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] V glavnem se pa strinjam s tabo kar se tiče kvalitete časa...

magda_velepič -> RE: So otroci staršem odveč? (24.12.2010 19:41:19)
Joj kak bi mi pasalo kak vikend spat vsaj do osmih....skoraj 11 let že nisem spala do osmih...Od petih do šestih je sinova ura naj bo petek ali svetek naj gre spat ob sedmih ali desetih...Tak,da to ne pomeni,da mi je odveč ampak bi mi vsaj enkrat na leto pasalo malce dlje spat.

skuštrana -> RE: So otroci staršem odveč? (24.12.2010 20:02:33)
In menim, da je nekompliciranje, itd, vse kar pač liliana povdarja, pač samo delanje večinoma tako, kot so njo vzgajali (pač tako kot so delali naši starši, ker pač ni blo nobenih knjig na to temo). Ma, s tem s ne bi ravno strinjala. Jaz svoje vzgajam čisto drugače kot so mene pa sem popolni nekomplikator [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Se mi zdi da je to bolj stvar karakterja in pogledov na svet ( ni nujno da te poglede prineseš iz primarne družine, jaz že vem da svoje nisem, sem čisto crna ofca [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]).

liliana -> RE: So otroci staršem odveč? (24.12.2010 21:12:42)
IZVIRNO SPOROČILO: picola1 Tole je pa zadnje čase zelo pogost pojav na rr. Bili so časi, ko je Gina razpredala o tem, kako je treba bit z otrokom dosleden, da je treba imet jasne meje, itd. itd. (in s čimer se mučos strinjam), zdej pa so pač časi, ko liliana razpreda o tem, kako se vse preveč komplicira pa kako se vse preveč obremenjujemo s tem, kako vzgajamo, itd. In če so zdej pač taki časi, je pač treba tulit v ta rog... Moje mnenje je pač zelo podobno tvojemu-nekaj vmes pa je super fajn...Jasne meje, doslednost, pa seveda tut spontanost in delanje napak brez pretiranih občutkov krivde... Priznam, da sem se včasih preveč obremenjevala z vzgojo in lilianini posti so mi dali mislit, tako da sem ji res hvaležna, da je odprla debate tut v to smer...ampak povdarjat v vsakem drugem postu, kako pa ti nič ne kompliciraš pa kako si čist na izi in spontan, kako se sam prilagajaš otroku in ne jebeš žive sile (beri knjig, strokovnjakov, raznoraznih teorij, itd, ker to je itak čisto sranje)...to pa počasi postane že dolgočasno brat... In menim, da je nekompliciranje, itd, vse kar pač liliana povdarja, pač samo delanje večinoma tako, kot so njo vzgajali (pač tako kot so delali naši starši, ker pač ni blo nobenih knjig na to temo). Zdej al je to nujno vedno dobro, je vprašanje...dejstvo pa je, da če so njo kokr tolk dobr vzgojil oz. ji privzgojil kokr tolk splošno sprejete pozitivne vrednote, potem se ta način super obnese...Če pa pač nisi bil te sreče..pa znaš samo s svojim občutkom jako fejst v temo brcnit. Je treba pač sprejet dejstvo, da s(m)o nekateri imeli pač malo manj stabilne starše. Ji pa štejem tukej v mučos plus, da ima tolk zaupanja vase...jst ga na žalost nimam, se še učim... Zato je Ankica zadnjič dobr rekla nekje na eni temi (če ne celo tukej), malo se ustavt pa mal pogledat iz razdalje nič ne škodi vsake tolk časa...Po moje bistvo tega mojega razpredanja, no... A sem jst mal zašla? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] V glavnem se pa strinjam s tabo kar se tiče kvalitete časa... Sem se nakaj časa odločala, če naj odgovorim ali ne, pa sem se vseeno odločila, da si stopim "v zagovor".....Pa tudi čas je tak, da naj bi se zazrli vase in poiskali svoj notranji mir......[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Glej picola1....na forumu si pač izmenjujemo mnenja.....običajno bolj direktno kot takrat, ko smo z drugimi soočeni iz oči v oči......takrat smo običajno bolj taktni, sočutni, ne povemo vedno svojega mnenja neposredno.... Če se tebi zdi pač zagovarjanje nekega mnenja dolgočasno, ali celo vsiljevanje, tistega pač ne bereš......bereš pač samo mnenja tistih članov oz. članic, ki imajo podobno mnenje kot ti in se potem ne počutiš ogroženega....... In ja, res se mi zdi sranje (da uporabim tvojo besedo) branje takih člankov pod naslovi "So otroci staršem odveč"...... In mogoče res vzgajam tako, kot so vzgajali mene.....vendar, če ti povem po resnici, se s tem niti ne obremenjujem, niti ne vsiljujem svojega načina vzgoje nikomur, povem pač svoje mnenje, kot ti.....ker pač ni v moji navadi analizirati vsak postopek, vsak naslednji premik.....in tudi se v bistvu ne obremenjujem s tem ali delam pravilno ali ne.....mogoče brcam v temo....kdo ve....? Mogoče brca v temo tudi tisti, ki mu je baje povsem jasen koncept izrabe kvalitetno preživetega časa z otrokom..? Kdo ve....? In če brcam v temo, ker ne berem literature o vzgoji, če vzgajam po občutku, če se vedno pred otrokom ne kontroliram, če vedno nimam pred sabo scenarija preživetega časa z otrokom za naslednjih nekaj ur.....bom pač sama odgovorna zato, da sem brcnila v temo......ne bom krivila RR, ne bom krivila Juula, ne bom krivila vrtca in šole, ne bom krivila sistema, žrla se bom sama.....ker bom kriva sama..... Ker pa sem samo človek.....in to daleč od tega, da bi bila popoln človek.....nimam neke pretirane težnje, da bi iz svojega otroka naredila popolnega otroka......zato se ne obremenjujem recimo s tem, kaj bi naredila bolje, če bi lahko še enkrat vzgajala svojega otroka..... Priznam pa, da sem na tudi na področju vzgoje dokaj samozavestna.....na nekaterih področjih pač zaupamo bolj vase kot na drugih......

picola1 -> RE: So otroci staršem odveč? (25.12.2010 15:26:35)
Ma dej...tolk je že pocukrano ratalo vse skupaj tukej gor (še fantje so se čist nekej raznežl, sploh bakfak zadnje cajte čist premal teži), da sem mogla mal sprovocirat... Prvo kot prvo, nikjer nisem napisala, da se mi zdi tvoje pisanje vsiljevanje. Drugo kot drugo, mi je tvoje pisanje blazno zanimivo in iz tega veliko odnesem, zato te grem vedno prebrat...In včasih sem pač malo razočarana, no...ker ugotovim, da si spet morala povedat nekaj o tem, kako ti pa pač ne kompliciraš in kako se ne obremenjuješ z nepomembnimi stvarmi...Nikjer pa ne pravim, da tega ne smeš pisat, itak je to javni forum...To je mogoče vse skup bolj na to foro kot pri mojem sodelavcu...Delam z njim že 10 let pa mi je bil na začetku ful faca, zdej po 10ih letih pa mi je s svojimi enimi in istimi forami že mal dolgocajten...Sodelavkam mlajšim od mene pa je še vedno zabaven... Mislim, da razumeš, kaj hočem povedat. Pa tut to hočem rečt, da je to itak moj problem, nikjer nisem napisala, da je tvoj. Drugi mogoče oz. po vsej verjetnosti tega segmenta tvojega pisanja sploh ne vidijo tako. Da ne bo pomote: jst tut vidim raznorazne knjige in članke tipa o katerem je govora v tej temi, kot sranje. Ampak VSE se mi pa res ne zdi in včasih z veseljem kej preberem pa ugotovim, da mogoče pa bi blo kej na tem pa to tut uporabim pri vzgoji. Hm...v bistvu sem ravnokar ugotovila, zakaj me tole pri tebi moti...Mami je ful velik kričala name, me velikokrat zmerjala, tut batine čist po nepotrebnem in po krivici sem dobila...In po moje ji še vedno nekje v sebi te stvari zamerim in se mi zdi, da če bi kdaj kako knjigo v roke vzela, da pa meni ne bi blo treba vseh tistih kurb pa prasic prenašat... In ko praviš, da nisi človek, ki bi kej analiziral pa to...Sama sebe vidim, kakšna sem bla preden sem začela delat na sebi...(beri, preden sem začela sama sebe mal bolj analizirat) Katastrofa. Kolk bolečine sem nardila sebi in drugim s tem...In se mi potem ne zdi vredu in prav, da se pa človek sploh ne sprašuje o tem, ali kdaj počne kej narobe ali ne...ali s svojimi dejanji in postopki prizadene kdaj koga ali ne...tudi svoje otroke... Ampak...kot že rečeno...to je moj problem in sem pač tudi povedala samo svoje mnenje, mal bolj provokativno sicer tokrat...pa upam, da ne zameriš preveč...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] In z veseljem te bom brala še naprej pa čeprav boš za moj okus kdaj preveč dolgočasna...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image] Lepe praznike.

ronja -> RE: So otroci staršem odveč? (25.12.2010 20:47:58)
mili, kot sem napisala: ugotavljali sva že obe, da ne živiva v istem svetu, vendar po zadnjem postu ugotavljam, da živiva v istem svetu, samo drugače gledava nanj - to sem ugotovila ravno v tem postu - beri beri[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Saj sem napisala: "samo danes se mi pa zdi..."

ronja -> RE: So otroci staršem odveč? (25.12.2010 20:52:40)
žrla se bom sama.....ker bom kriva sama..... To pa mislim, da bomo vse za svoje napake žrle same sebe, ne pa vseh ostalih. Saj navsezadnje bomo me živele z njimi... Saj se sama odločam, kaj od koga bom vzela. Nisem pa tako super duper, da bi se čisto vseh fajn stvari sama spomnila, zato se mi ne zdi narobe pobirat ideje od drugod: kot ne jemo samo jedi, ki jih je kuhala moja mama, pa čeprav dobro kuha. Tako ne vzgajam samo tako kot ona. Tudi ni fora v delanju popolnega otroka - bolj je fora v tem, da otroku prihraniš kako nepotrebno frustracijo oz. zelo negativno izkušnjo, ki ni potrebna za njegov razvoj oz. ga lahko celo obrne v nezaželeno smer. gotovo pa ljudje, ki smo bili kdaj prizadeti, bolj pazimo, da tega ne bi delali svojim otrokom - in to je to, v čemer se s picolo strinjava,tebi je pa čisto nepredstavljivo, ker itak je to čista komplikacija. Eni smo pač bolj občutljivi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].

Stran: << < Prejšnja stran 1 2 [3] 4 5 Naslednja stran > >>