Menta
|
Joj, ko berem, kako je težko vrtec ponekod dobit, sem kar srečna, da je pri nas malo drugače. Čeprav čisto do konca nismo vedeli, ali ga bomo dobili, ker smo pač novembrski, se je na koncu izšlo. Sem pa tudi že jaz iskala varuško, a je k sreči nismo našli. Jaz sem malega danes ponovno peljala k zdravniku, da mu je zamenjala antibiotik. Upam, da bo sedaj vse ok in da se res hitro pozdravi. No, kar se govora tiče, pa naš tamali že kar precej besed zna oz. jih po svoje prikroji. Včasih prav smešno. Je rekla vzogiteljica v vrtcu, da ta bo prej govoril kot hodil. In res je tako. Mama, ata, papa, ni-ni, ku-ku, bam, pec (za nekaj kar je vroče in ne sme prijeti), copat, nana (banana), nam-nam (njam-njam), ki-ki (za petelinčka), ka-ka (kakav ali oglašanje žabe), mau (mjavkanje), hov-hov, pa-ka (kapa), pujs, me-me (ovčka), ga-ga (račka), lon (balon), Ana, didi (dedi)....pa še kaj. Tole bo zdej zgledalo, da se hvalim, samo ga morem malo pohvalit. Se mi zdi, da ga premalo. Nimam pojma, zakaj Drugače mi pa ni lepšega, kot opazovat malega pri igri. Se mi kar naprej dogaja, da imam prižgano TV, pa je sploh ne gledam, ker dobesedno strmim v malega, ki se tako lepo igra. Takrat sem kar v . Lep večer!
|