|
liliana -> RE: razlike med partnerjema (7.6.2011 9:27:35)
|
IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka
Lahko precej, večina pa ne.
Lahko izhajam it tvojega zornega kota (princip poznane sosedove Francke) - in po tem principu bo titulo izpostavljalo med 10 in 20% ljudi - kar statistično ni večina.
Lahko izhajam iz principa spoznavanja ljudi, kjer je prvi vtis pomemben- ne spomnim se, kdaj se je nekdo zadnjič predstavil, mag./dr./ddr ta in ta. Ampak tukaj je mogoča napaka, ker je posredi še subjektivni spomnim.
Lahko odprem telefonski imenik, odtipkam nekaj najpogostejših priimkov, in poišče mag.e in doktorje.
Od 4415 zadetkov Novak, sta dva Novaka s titulo mag. Tebi se to zdi precej, 0,045%? Ali drugače, koliko konkretno je to, precej? Ne po tvojem občutku, ampak v konkretni številki?
Najprej se opravičujem, ker sem ponovono pozabila izpostaviti, da vsebina mojih postov temelji na moji subjektivni, posplošeni oceni, pridobljeni na podlagi ene 10 primerkov, ki jih sama osebno poznam........[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
In sedaj, ko smo (še enkrat) razjasnili, da ne pišem svetovne resnice, ampak podajam zgolj svoje mnenje bom nadaljevala.....
Znanje je veliko orožje.......če ga seveda znaš uporabljati.....do znanja pa lahko prideš na več načinov.....
eden najbolj normalen in izgleda edini družbeno sprejemljivi način je formalno izobraževanje.....višja stopnja končanega formalnega izobraževanja ti baje tudi da avtomatsko sposobnost razumevanja vsega okrog sebe, npr. tudi umetnosti......
potem je še lastno izobraževanje in učenje skozi izkušnje, ki pa družbeno ni sprejemljivo, ker ti ne prinese naziva in te zaradi tega okolica takoj okarakterizira kot snoba.....ker želiš baje biti podoben intelektualni eliti (ljudem s titulami) ki razume npr. umetnost......ti je pa ne moreš razumeti, ker razumevanje umetnosti je izgleda pogojeno samo s procesom formalnega izobraževanja in za intelektualno elito ostaneš kmet, ker se prepustiš pri gledanju razstave ali igre na odru zgolj primitivnim občutkom in se smeješ, jočeš, se sprostiš, brez da bi v bistvu razumel, kaj ti umetnik hoče povedati in se smejal samo takrat, ko se cela dvorana smeje.......
In problem titul kot titul je v tem, da si človek pridobi neko formalno izobrazbo.....titula mu seveda odpre vrata, še posebno v javnem sektorju, ker v gospadarstvu zgolj z njo nimaš kaj dosti delati, za relativno dobro plačano službo (višja je, višja je plača), in človek je ponosen nase in želi, da so še drugi ponosni nanj......skratka, se tak človek kiti s svojim nazivom......seveda moram reči, da niso vsi izobraženi ljudje taki, da bi jim bil pomemben zgolj naziv svoje izobrazbe.......sem pa res več tega kitenja s titulami opazila v Avstriji kot v Sloveniji, čeprav se mi zdi, da že kar pospešeno capljamo za njimi.......
In še enkrat.....to je samo moje mnenje......ni z raziskavo dokazana trditev.....moram priznati, da tudi dvomim, da je bila izvedena kaka raziskava na to temo.......
|
|
|
|