tinkamarinka
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Jaz sem mnenja, da je prehranjevanje biološka potreba in da ga uravnavajo nezavedni procesi. Čim ga začneš zavestno kontrolirat, ga po domače rečeno totalno uničiš. Dokler deluje na nezavedni ravni, človek je, ko je lačen ali je, ker mu nekaj zelo paše iz kar kakšnega razloga, ampak tudi obratno, ne je, ko mu ne paše (tudi pri kosilu ali drugih obrokih ne) in če otroku to pustiš, pa mu daš na voljo njegov sistem, da bo deloval, bo morda res kakšno leto imel pol kile več drugo leto pol kile manj, ampak bo imel nekje normalne kile. Isti hip, ko kontroliraš to z zavestjo, imaš hrano non stop v mislih in tudi ko nisi lačen, si lačen. POkvarjen sistem imaš takrat - ker nemogoče je živet normalno, ap skoz na hrano mislit, nemogoče, to rata opsesija potem. Grozljivo je, kaj smo naredili sami s sabo zaradi tega - nekateri, v bistvu zanesljivo to počne čisto preveč žensk v Sloveniji. Da bi pa jaz to delala otroku, pa ni varinate. Tako hudo življenjsko reč nekomu zavestno storit, je za moje pojme nekaj res groznega. Da mu skvariš njegov notranji sistem zaradi lastnih kompleksov, pa kdorkoli že to dela. NO, vsaj jaz to tako vidim in bi staršem zamerila, če bi mi to naredili. Moji starši se sploh o kilah pogovarjali niso, pa niti opravljali niso nikogar zaradi tega, to je nekaj najboljšega, kar se mi je v lajfu zgodilo, da me niso zakompleksali. Pa izkušnje tudi imam, saj je imel moj suhec na 100cm 14,5kg, pa druga dva, na 100cm 16,5 oz. 17 kil. Pa sta danes oba zelo normalna in daleč od debelih. Pa jima nikdar nihče ni omejeval hrane. Moraš vedet tudi to, da če je telo navajeno kurit, bo bolj kurilo, več kot boš jedel in obratno, če en je kot piščanec, se ga vse prime - in če tak potem poje nekaj več, bo prej debel kot en, čigar telo nikdar ni imelo zelo malo hrane in telesu ni bilo treba šparat (reicmo zaradi zbirčnosti).
Če te pa zelo skrbi, pa še vedno lahko kot starš narediš to, da doma nimaš junk fooda, da je za kosilo vedno dovolj mešane hrane, da ne daš na krožnik neke res velike porcije. Jaz sicer ne dovolim jesti tik pred večerjo ali tik pred kosilom, ampak vmes pa lahko jedo vsi, če so lačni. Normalno da. Samo ne junk fooda.
Podpišem Gino
meni je grozno, ko starši že tako male otroke začnejo sekirati s hrano. Jaz imam hčerko, ki bo maja stara 3 leta in ima blizu 20 kg (105 cm). Ampak ni debela in niti na misel mi ne pride, da bi ji omejevala hrano. V varstvu je več kot ostali, pa kaj pol, saj je tudi večja od ostalih. Popoldne je z nama kosilo, če hoče pa še večerjo, vmes pa veliko sadja (jabolka in mandarine, rozine).
Pa v kratkem se lahko to obrne, ko naenkrat ne bo hotela več jesti, sploh pa ne takšne koločine kot sedaj. Pol se boš pa spet sekirala, ker ne je dovolj? V glavnem ne sekirat otrok zaradi svojih prepričanj in kompleksov pri hrani. Ker pol se ti lahko zgodi to kot se je na r.d. od svakijinih otrok: 8 letnik pravi 6 letni sestri: HITRO JEJ, PREDEN MAMI VIDI.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) Če pa že jeva, pa jeva zdravo in mu dava kak košček. 
. Pa sem med bolj suhimi. Je pa res, da imamo precej zdrave prehranjevalne navade (nič bele moke, sladkorja, riža, veliko zelenjave, sadja,...) in se zato verjetno ne pozna, da ves čas nekaj jemo. Vsi 
. Res pa je, da sem jaz velikokrat lačna, ker sem izbirčna
in me sadje ne nasiti (to je v moji glavi), če pa vzamem kaj druga pa je mali takoj pri meni. uf, sem zabluzla...skratka razumem avtorico, ker mi imamo večne borbe s tem, da o tem, ko gremo na kaki obisk sploh ne govorim. 
