Rožica I
|
Jaz sicer nikdar nisem živela v neznani sredini, ampak sem imela podobne izbruhe  .
Ko sem bila prizadeta, sem "vrgla stvari ven" na neprimeren in lahko tudi nesramen način in na koncu nisem prav ničesar dosegla. In ravno moja prijateljica (lahko pa je to tudi osebni dnevnik) je bila tisti filter med mojo ognjevitostjo in njegovo navidezno hladnostjo oz najprej sem ponavadi njej povedala stvari, ki me motijo (to je dejansko lahko neke vrste terapija- ta babji čvek  ) in šele potem njemu, kar je rezultiralo v to, da sem njemu povedala stvari na dosti bolj razumljiv in normalen način. Je pa potrebno vzpostaviti tudi neka lastna/notranja načela glede spoštovanja partnerja in glede meja do osebnega prostora drugih. Torej, če se zavedaš, da to, kar počneš, ni ok in ker se to da z malo spretnosti in lastnega brzdanja vse skupaj dejansko spremeniti, moraš najprej prevzeti odgovornost glede tega. Ni nikakršne druge slabe osebe v tebi, si samo ti, z dobrimi in slabimi lastnostmi. Vem, ni lahko sprejeti, da nismo takšni simpatični/etični/moralni... cukrčki zmeraj  , ampak da imamo v sebi še tisto temno stran, ki se zelo rada zakamuflira v kaj neizrazitega, dokler ta prikrita prežeča nevarnost v nas ne izbruhne in smo še sami v šoku, češ kaj nas je obsedlo. Imeti sebe rad v najbolj bednem trenutku, ni mala stvar. Je pa izvedljiva .
Ob tem gre tudi za dejstvo, da sem se sama spremenila oz spremenila svoje vrednote. Recimo, sem tip človeka, ki potrebuje fizično bližino in klasično, on, seveda, ni tak tip  . No, torej, ko hočem biti objeta ali poljubljena, se stisnem k njemu v objem- nadaljevanje on sicer zelo dobro obvlada, pač z začetkom in timingom ima neke nesporazume. Je še kar teh primerov, ampak sem osvojila njegov način oz spoznala le-tega, saj dejansko vem, da me ima rad, ampak mi tega pač ne kaže na način, kot sem sama imela predstavo o tem. Sem pozorna na njegove signale glede tega in nimam toliko predstave v glavi, kako naj bi bilo. Vem in vidim pa, da se tudi on trudi meni pokazati na moj način, kar je sicer včasih prav smešno, ker glumi, saj hoče, da sem zadovoljna, ampak dejansko takrat to ni on. Ker dejansko je vse ok tudi, če ni tako, kot sama pričakujem. Torej so neka vsiljena/privzgojena obnašanja in vzorci lahko težko breme, dokler ne počistiš z njimi.
No, na koncu imam še občutek, da si sicer dovolj samokritična, ampak vseeno kar razvajena in navajena biti center vesolja.
Upam, da urediš zadeve in zaživiš takšno življenje, kot si ga želiš in ki ga imaš na dosegu roke  !
< Sporočilo je popravil Rožica I -- 25.11.2010 0:23:39 >
_____________________________
ROŽICA
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
