|
SmInCa -> Žalostna...potrta.... (15.11.2010 12:16:06)
|
Iz dneva v dan se mi bolj dozdeva, da nekateri pač nismo rojeni pod srečno zvezdo... Jaz nisem rojena pod srečno zvezdo...
Oktober 2007
Jeej končno dolgo pričakovan čaroben plusek...Veselje...Sreča...Smeh...Načrti za prihodnost....Čez dober teden dni, pa so se pojavile manjše bolečine, zaradi katerih se nisem preveč obremenjevala...Govorili so, da so manjše bolečine tu in tam nekaj normalnega med nosečnostjo...Bolečine v spodnjem levem predelu trebuha so se iz dneva v dan stopnjevale...Sploh kadar sem se veliko gibala, kar pa je bilo na mojem delovnem mestu potrebno....Nato je bolečina postala nevzdržna in obiskala sem pomoč pri svojem takratnem ginekologu...Na UZ ni ugotovil nič, poslal me je v laboratorij in nardil test nosečnosti....Izvidi....po njih spet nič ni ugotovil...en teden me je vsak dan pošiljal v laboratorij....Povedala sem mu sama, da sumim izvenmaternično nosečnost, pa se je nasmejal, češ kaj pa ti veš jaz sem zdravnik....En teden me je mučil, brez prave diagnoze....Nakar....8 dan mučenja zvečer doma v pričo mame in fanta padem skupaj....Urgentno prepeljana na ginekološki oddelek...Naredijo mu UZ....Diagnoza postavljena v minuti : izven maternična....Nadalnjih dogodkov se ne spominjam ....Zbudim se na intenzivni negi...Še sanjalo se mi ni kaj je bilo in kaj so počeli z menoj...Zdravnik mi je razložil: Imeli ste izvenmaternično nosečnost, ki ni bila pravočasno ugotovljena, zato vam je počil jajcevod, ki smo ga morali v celoti odstranit, zaradi notranjih krvavitev in posledično že zastrupitev krvi...Imeli ste srečo da niste bili sami doma, ker vas zdaj ne bi bilo več med nami....Šok...Žalost....
Počasi sem se postavila na noge....Prebolela...Preživela....Živela dalje...
November 2010
Ponovno veselje ob pluseku....Končno uspelo je, čeprav samo z enim jajcevodom...Srečna sem....A ta sreča je trajala zelo kratek čas, saj se je znova pojavila bolečina...Tokrat v desnem sponjem delu...Tudi tokrat so mi govorili to ni nič, normalno je da je tu pa tam med nosečnostjo bolečina prisotna....Ne takoj delat panike...A kaj ko je ta bolečina bila meni znana....Še predobro mi je bila poznana...Vedela sem kaj pomeni....Zato sem takoj v ponedeljek 8.11 poiskala pomoč na ginekološekem oddelku, kjer so me pregledali, naredili UZ in me čez noč obdržali na opazovanju....V torek 9.11 zjutraj so mi znova naredili Uz in diagniza: ponovno izvenmaternična nosečnost, počen jajcevod, potreben takojšen poseg....Šok...jok...Žalost....strah....Komaj sem se dovolj zbrala da sem spravla iz sebe : " Bom lahko še kdaj zanosla?" ....Odgovor: Žal gospodična po naravni poti več ne, pri vas pride v poštev še samo umetna oploditev....Nisem migla nehat jokat....Pripravljat so me začeli na poseg....Dobila sem tudi pomirjevalo....Po posegu so mi povedali da imam dva čudovita in zelo zdrava jajčnika, zato ne bi smelo biti problema pri umetni oploditvi....A vseeno je žalost bila in v neki meri še je velika....
V četrek 11.11 sem zapustila bolnišnico...
Počasi se postavljam na noge z podporo in ljubeznijo najbljižjih....Preživela sem, počasi bom tudi prebolela....
Najhuje je pa to da še nimam otrok....Zdaj si bom dala čas, da se zacelijo telesne in duševne bolečine...No telesno se počutim že ok...Duševno pa....počasi ...počasi a vztrajno....Zdaj jokam ko sem sama, saj me poznajo predvsem po tem da sem močna osebnost...Prekopim kanal na tv že samo ob reklamah za otroške pleničke...A iz izkušenj vem, da bo tudi to minilo....
Občutek imam, da sem poskusni zajček življenja, koliko zdrži človeška psiha...Lutka na vrvici, ki jo vodi neka zlobna sila...Ampak jaz sem močnejša...Čeprav na čase že naveličana...Ne bom pa se pustila, da me dokončno potre...Živa sem! In dokler bo tako se bom borila proti tej zlobni sili...Pripravljena sem no ne še čisto ampak bom....Na nove boje...Zlo se je spravilo na napačno osebo....
In dokler je še upanje...vem tudi jaz bom nekoč obljela svojega otročka...
Prosim oprostite mi, ker sem se tako na dolgo razpisala...To sem potrebovala...Zase...Za svojo dušo....
|
|
|
|