RE: Vaše mnenje?

RE: Vaše mnenje? (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

tehnofil -> RE: Vaše mnenje? (15.11.2010 12:09:07)
IZVIRNO SPOROČILO: Tarči Hudo mi je da sem se opekla in to že 2 v svojem življenju, nevem zakaj ampak vzamem kot izkušnjo in grem naprej kako smo lahko ženske tako naivne .... da vrjamemo vrjamemo in vrjamemo !!! Alarm !!! A ti ne zvoni dovolj glasno? Nič zato. Pa zato zvoni bolj pogosto. Verjameš sebi, ne drugim, zato vedno znova nasedeš - ker sebi "valjda" zaupaš. Očitno je da imaš v sebi nek problem in zato neko izkrivljeno predstavo. In ta napačna predstava te opeče. Nekaj te neprestano zvabi v napačen odnos. Dokler ne boš ugotovila kaj je to, boš ta vzorec, žal, ponavljala. Sama pa boš to težko ugotovila, saj če bi se dalo to enostavno ugotoviti bi to že opazila in se temu izognila. Zato potrebuješ nekoga drugega, da ti pomaga najti kje imaš problem. Mogoče prijateljica, strokovnjak ali celo tisto, kar je nemogoče - tvoji starši. IZVIRNO SPOROČILO: Tarči ..tiče staršev mojih ... o tem neve nobeden nič,ker se resen zagovornik tega naj se starši ne vmešavajo in da pač oni imajo svoje življenje in midva svoje. No pa si nalijmo čistega vina. Želiš si otroka. Svojemu otroku ne bi želela da iskusi tvojo trenutno situacijo. Če pa bi - a bi hotela svojemu otroku pomagati z vsem kar znaš in premoreš? Ali bi hotel o takšnih njegovih težavah vedeti in mu svetovati? Ti si edina na svetu ki želi svojemu otroku 100% dobro, brez česarkoli v zameno. Je tako? In zakaj tvoja filozofija potem starševsko vlogo tako zavrača. Nihče nima svojega življenja, še najmanj otrok. Otrok (tudi odrasel) je vedno del življenja staršev. Le od kje ti egoizmi, da jaz sem tu starši pa tam. V zdravih odnosih si medsebojno zaupajo in si pomagajo, so si odkriti in se znajo vživeti v vlogo drugega. Prepričan sem, da tvoj odnos s starši ni tak. Tvoje resno zagovorništvo ga ni sicer začelo spreminjati, ga pa je zagotovo zapečatilo. Čas je da si s tistim, ki te ima najraje, ki ti želi vse samo najbolje zgradiš tak odnos. Ni prepozno. Je pa za to potrebna ponižnost. Prav gotovo si starše s svojim "zagovorništvom" prizadela. Resnični ti predlagam, da začneš pri starših. Boš presenečena. Saj se lahko zgodi da pade kakšen očitek "smo ti rekli", ampak zameri. Pojdi naprej, ko si bodo dali duška (eni si ga morajo dati, drugi razumejo takoj in se zadržijo) pa bodo začeli dajati predloge, rešitve, pomoč. Starši te najbolj poznajo (v pravi luči, ne v luči kot sama sebe vidiš, ampak kot te vidijo drugi - brez izkrivljenosti predstave. Pogumno. ključ je v ponižnosti. Priznati sebi, da si se zmotila, priznati najbližnjim, da si se zmotila. Potem pa gre samo še navzgor. IZVIRNO SPOROČILO: Tarči ...in staršem se reče da pač nisva za skupaj da sva si različna in je. Ne, ne. Ne laži. Izvor napak najhitreje in najlažje odkriješ če greš direktno nanje. Postavi se enkrat pokonci in povej naravnost. Ravno prikrivanja so te pripeljala tam kjer si. Mi vemo in ti dobro veš, da če bi staršem že prej zaupala problem, bi ti svetovala da fanta pustiš, da ne kupuješ hiše, ... Ampak bolečina te je silila, da si bila tiho, da si postala "zagovornica", ker si le tako lahko opravičevala to skrivanje. Ker ga nisi bila pripravljena pustiti si si omislila "zagovorništvo svojega življenja". Napake delamo, ker se izogibamo bolečini, neprijetnosti, sramu. Če se zavestno v to zakadimo, se jim nastavimo, se šele odprejo pogledi, ki jih je zakrival strah pred bolečino, sramom,... Torej direktno iti na težavo je: Priznati sebi da si se motil (lahko), priznati drugim, da si se motil (težko). Torej če greš zopet po lahki poti, ne pričakuj rešitve. Problem te bo sledil v naslednjem odnosu. Zato je potrebno iti direktno po tisti poti, ki te najbolj navdaja s strahom pred bolečino, sramom, neprijetnostjo. To je tista pot skozi katero nisi šla, druge poti po katerih pa si šla, pa so te vedno pripeljale v težavo.

mateyka -> RE: Vaše mnenje? (15.11.2010 13:19:12)
IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil IZVIRNO SPOROČILO: Tarči Hudo mi je da sem se opekla in to že 2 v svojem življenju, nevem zakaj ampak vzamem kot izkušnjo in grem naprej kako smo lahko ženske tako naivne .... da vrjamemo vrjamemo in vrjamemo !!! Alarm !!! A ti ne zvoni dovolj glasno? Nič zato. Pa zato zvoni bolj pogosto. Verjameš sebi, ne drugim, zato vedno znova nasedeš - ker sebi "valjda" zaupaš. Očitno je da imaš v sebi nek problem in zato neko izkrivljeno predstavo. In ta napačna predstava te opeče. Nekaj te neprestano zvabi v napačen odnos. Dokler ne boš ugotovila kaj je to, boš ta vzorec, žal, ponavljala. meni se zdi, da je ena velika napaka mnogih ljudi, da "verjamejo" drugim ljudem. kar tako. ker to rečejo, potem je to sigurno res.. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image] kot da ne bi imeli lastnih oči, res. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] bottom line je - NIMA VEZE kaj kdo reče, samo dejstva štejejo. in to so: - kako se obnaša in živi, - kaj ma za pokazat in - kako se njegova dejanja pokrivajo z njegovimi besedami. prvi dve stvari ti povesta ali ti je všeč tak kot je in kam gre v svojem življenju (in če ti je to všeč), druga pa koliko mu boš kasneje resnično lahko "verjela" (zaupala). samo, da se to lahko uresniči, mora pretečt nekaj časa in moraš ga/jo videt v različnih situacijah (tudi slabih), da razpoznaš razliko med dejanji in besedami (aka nakladanjem) tega človeka.

ronja -> RE: Vaše mnenje? (15.11.2010 13:23:46)
Hudo mi je da sem se opekla in to že 2 v svojem življenju, nevem zakaj ampak vzamem kot izkušnjo in grem naprej vse je nekaj z razlogom ok padem in se poberem. Kadar ponavljamo iste napake, se je dobro vprašat, ZAKAJ se nam to dogaja - ker partnerja sami izberemo. Kaj si moraš dopovedat, da iščeš dokaj skrajne primere? (Sklepam iz tega, da se ti ta odvisnež zdi oz. je pred kratkim zdel super, potem kak je bil šele prejšnji[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image])... V bistvu pa najhujše napake naredimo takrat, ko že vidimo, da delamo narobe, pa se nam zdi prekomplicirano popravit in začet znova, na čisto in zato bluzimo in krpamo in se vedno bolj zapletamo... Čim prej rešiš, tem lažje je - to je splošno pravilo za vse probleme[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Zdaj ti je komplicirano s hišo, z otrokom bo še bolj. Ok, si nehala delat na tem, to je fajn, ker otrok od vsak dan zadetega očeta res ne bo imel bogvekaj... Otroci pa rabijo očete... Kar se mojega mnenja tiče, je podobno ostalim. Če bi šlo zame, bi bila še bolj striktna, ker imam še precej nižjo toleranco za droge (sem štejem tudi čike in alko, ne samo priznanih mehkih in trdih drog). Ni šans, da mi kdorkoli kadi karkoli v stanovanju. to so vsi fantje vedeli, predno so začeli z menoj in so se lahko sami odločili, če se jim zdi to preveč striktno (so tudi vedeli zakaj). Na srečo so se vsi strinjali. Pri nas doma se ne kadi in noben od naju ne bi gledal drugega, da bi bil vsak teden pijan/zakajen/kadil čike/... karkoli. Vsak dan pa sploh ne pride v poštev. Ne pride, pa konec. Vsak dan še kave nočeva pit, pa je relativno neškodljiva v malih količinah. Ne marava odvisnosti. Tudi če bi vsak dan morala na rr, bi se zamislila in nehala, ker pač cenim svobodo. tehnofil, ti starše malo, da ne rečem ornk idealiziraš. Otrok se ne odtuji kar tako staršem, nekaj se zato zgodi. Niso starši super in sploh in oh, otroku se pa zrola in jih začne čisto zavračat. Tako enostavno svet ne deluje, deluje bolj na načelu recipročnosti. Če ti starši ne dajejo tistega, kar rabiš, potem jih pač bolj izključiš iz življenja, kot če ti dajejo. In niso samo starši tisti sveti rešitelji. Če bi jaz na svojo mamo čakala, bi se že 100x pogreznila nekam vmes[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. pa imava zdaj lep odnos, samo do lani recimo ga pa nisva imeli in ji nisem mogla ne zaupat in mi ni dajala neke opore ali karkoli takega. malo preveč posplošuješ, preberi si kdaj kake zgodbe tu gor, kaj vse tvoji tako opevani starši vse počnejo... ne veš njene zgodbe in glede na probleme, lahko izvirajo tudi iz otroštva - torej tudi od teh sploh in oh krasnih staršev!

tehnofil -> RE: Vaše mnenje? (15.11.2010 14:52:19)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja ....starše malo, da ne rečem ornk idealiziraš. ....deluje bolj na načelu recipročnosti. Če ti starši ne dajejo tistega, kar rabiš, .....malo preveč posplošuješ, Poznam veliko staršev. Poznam strica in teto, ki imata hčerko edinko, ki uporablja enako metodo "močnega zagovarjanja". Kadar o starišh ni pravega podatka takrat se lahko samo posplošuje. In ravno to, da o starših ne navaja ničesar v zvezi z njeno težavo, kaže na to, da ni problem v starših, torej da so starši normalni. Največkrat starši otroku ne dajo ne tistega kar rabijo ampak ne dajo tiste, kar otroci MISLIJO da rabijo. Največkrat je tako zaradi zdrave pameti (staršev). Otroci pa morajo do "zdrave pameti" še priti, ker jo prej zavračajo. V konkretnem primeru je jasno, kaj bi starši svetovali - isto, kot mi tu. A ni žalostno, da uboga Tarči bolj ceni nasvete popolnih neznancev, kot svojih staršev. A hočeš reči, da so njeni starši neumni, da jo zlorabljajo, da.... . Od kje tebi takšna ideja na podlagi katere govoriš o idealiziranju? In da, lahko precej posplošujem ker le redki starši ne želijo svojim otrokom, ne samodobro, ampak najboljše.

ronja -> RE: Vaše mnenje? (15.11.2010 15:22:40)
Od kje tebi takšna ideja na podlagi katere govoriš o idealiziranju? In da, lahko precej posplošujem ker le redki starši ne želijo svojim otrokom, ne samodobro, ampak najboljše. Zelo redki starši vedo, kaj je to. Ker ni res, da starši svoje otroke najbolj objektivno vidimo - sploh jih ne vidimo objektivno, ker smo zelo subjektivni! Vidimo jih kot najbolj fajn bitja na svetu - kar je edino prav, saj so naši otroci[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Samo ni nujno, da jih ves svet tako vidi (praviloma ne). Dostikrat damo na mnenje neznanca več kot na mnenje staršev, ljubih. Lahko zato, ker se z nečim ukvarja, več ve o tem ali pa ker je popolnoma neobremenjen in nepristranski, kar ljudje na forumu so, starši pa niso. Iz vseh tvojih postov sije to poveličevanje staršev, katerim je treba vedno odpustit, se splača vedno znova potrudit, itd... Pa v realnosti ni tako. Dostikrat je boljše presekat ali se nehat trudit, dokler se nekje ne zgodi nek premik - tudi če starši niso neki psihopati. Ker včasih se samo matraš, pa od tega nima nihče nič. Ko si recimo meni svetoval, si totalno mimo udaril. Dokler sem delala po tem nasvetu, je šlo samo na slabše, ko sem končno začela upoštevat nasprotne nasvete, pa se je stanje neprimerno izboljšalo. In če bi upoštevala tvoj nasvet, danes z mami niti približno ne bi imeli lepega odnosa. Samo v razmislek... Včasih se da tudi kaj sklepat: to, da punca rine v zelo čudne odnose, pomeni nekaj o njej in njeni samopodobi - vemo pa, kdo jo otroku gradi, a ne?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image] Nič nočem rečt: niti da so slabi do nje, niti da so definitivno njena skala opore. Ker nobeno od tega ni nujno res. Mislim, da je punca sama čisto dovolj močna, da izvede razvezo z delitvijo hiše. In da razčisti odnos s svojimi starši - gotovo ji pa ne bi svetovala ponižnosti - to je že dolgo počela, pa se ni obneslo.

Tarči -> RE: Vaše mnenje? (15.11.2010 18:59:50)
Prvič se vam vsem zahvaljujem za odgovore. Naj pojasnim na začetku glede staršev- vse je ok pomagajo mi res me niso pustili na cedilu in tako naprej ampak problem je toplina to manjka v naši družini. Sta oba uredu ampak mami se vidi da je bolana psihično nekako da nebom govorila direktno je bolana to ji je naredilo 20 let trplenja med očetom in njegovo mamo oz. njeno taščo ki je kar naprej in naprej mešala štrene. Ampak to je mimo požirala in požirala je veliko let ampak na koncu se je postavila na noge sedaj ko bi pa lahko uživala je pa bolana in za namenček še sestra. Tako da totalna zmešnjava in kar človek nebi pričakoval zraven še oče, skratka živci so vse tri pripeljali zelo daleč. Ampak o tem raje nebi govorila, hočem povedati da so ok, ampak manjka toplina manjka odkrit in resen pogovor ali kako bi temu rekla. Drugače se vsi normalno raumemo ona dva nama ne skačeta v zelje ravno nasprotno to se dogaja z njegove strani ampak na političen ali kako bi temu rekla bolj na prefinjen način. Ampak brez veze o tem. Kar se tiče prejšnjega je bolje da sploh ne govorim imela sem moškega s 3 ali več obrazi- alkohol, droga in varanje. Ampak to je preteklost katere se sploh nočem spominjati in sem piustila za seboj. Kar se pa tiče kar se mi sedaj dogaja pa še sama nevem zakaj, on je uredu je ljubezniv, prijazen, mi pomaga, ... Ampak nastane problem droga. In vrašam se zakaj ja hudiča pa zakaj sam sebe uničuješ ali ni dovolj kruto življenje zakaj sam sebe uničuješ ali ne vidiš da človeku zraven tebe ni vseeno za tebe? Nevem mogoče mu enostavno res to pomeni največ v življenju, nevem. Potem pa za namenček ja saj bom nehal in bla bla bla. In scenarij se nadaljuje in nadlajuje jaz pa sploh nevem kaj naj si mislim. Kar se tiče enega na dan in sem ter tja- NE to se dogaja neprestano in neprestano. In ni mi vseeno nekaj se dela da želi v življenju da je resen dela čisto obratno. Saj nevem mogoče napačno razmišljam ampak mene to zelo moti, vem sprejmi človeka tašnega kot je. Ja sprejmem ga vem da ni nihče popolen ampak kaj potem mora moški tudi sprejeti ku..., ali žensko ki popiva in se ga drogira. Mislim da ne. Sem mnenja da sprejmeš človeka kot kerakter in skratka njegov značaj ne pa neumnosti zaradi katerih trpi nekdo zraven tebe oz. zaradi katerih trpi najina veza.

Colt -> RE: Vaše mnenje? (15.11.2010 19:03:48)
Tarči, si predstavljaš kako fajn bi bilo zaživeti svoje lastno avtonomno življenje?

Tarči -> RE: Vaše mnenje? (15.11.2010 19:09:58)
Sploh si neznam? Ko pa pomislim na to se mi pa nasmešek naredi na obrazu, želim si tega želim. Rada bi da sem srečna, nisem materialiust, nisem hinaska, nisem pokvarjena in še in še. Sem samo človek ki želi živeti normalno, skromno in pomembno srečno! To si želim!

mateyka -> RE: Vaše mnenje? (15.11.2010 19:55:27)
moj mož mi je povedal eno dobro zgodbo, ko sva se spoznala. vedno se jo spomnim ob podobnih situacijah, kot jo imaš npr. ti. gre pa nekako takole: ko iščeš biser, ali vzameš prvo školjko, ki jo najdeš in čakaš, da biser zraste notri ali jo odvržeš in naprej iščeš školjko, ki ima notri tisti biser, ki si ga želiš in ne nehaš iskati, dokler ne najdeš pravo školjko z biserom? podobno je s partnerji. seveda moraš prejeti človeka takega kot je, samo če notri ni "tvojega bisera", ga pač moraš pustit, da lahko najdeš moškega s tistim "biserom" v sebi, katerega boš lahko v celoti sprejela in boš tudi polno zadovoljna ob tem.

nananaja -> RE: Vaše mnenje? (15.11.2010 21:39:30)
Tarči, nič ne napišeš, kako pa vidva drugače funkcionirata, kako preživljata skupen čas, dopuste, kako je s skrbjo za hišo, gospodinjstvo? Kaj če osmisliš kajenje, pa razmisliš o vsem ostalem? Kaj bi bilo, če bi ti dosegla svoje in bi tvoj dragi res nehal kadit travo, bi znala funkcionirat z njim. Mogoče bi najprej ugotovila, kako si on predstavlja kajenje v stanovanju, kjer biva njegov otrok, ki si ga je omislil (pa mu ni treba povedat, da nimaš takih načrtov trenutno). Tako ga postaviš pred dejstvo, da se kadi zunaj, če se (zeelo prijetno je pozimi :)). Nadalje ga lahko prosiš za določeno poskusno obdobje, ko ne bo kadil in ga boš v zameno (kasneje) razvajala na nek drug način, če se bo držal dogovora (mu pa moraš zaupat, da se ga res drži, ko te ni zraven). Pa še kaj se da najt, da ga malo bolj 'politično' prepričaš, da ti pokaže ljubezen, ne samo s kregom, molkom ali ne vem še kaj (to itak niso načini komuniciranja). Končno se lahko začneš šalit na ta račun, da naprimer greš k prijateljici, da bosta skupaj na terasi skadili en špinel, pa greš na daljši sprehod. Ko pa boš trdno prepričana, da je to oseba, ki se ni sposbna odpovedat travi zavoljo ljubljene osebe, pa začni razmišljat o čimprejšnjem odhodu. Takrat pa si šele beli glavo, kako boš prodala hišo in podobno. Za neko zvezo se morata truditi dva, ne samo mož, tudi sama se boš morala kontrolirat izpodom krega in tišine (pa prosim ne bit takoj užaljena, sama si napisala, da se kregaš). Sicer ti pa želim, da rešiš zadevo ugodno tebi, da še sama ne zboliš na živcih, take te tvoji domači ne rabijo, če so bolni.

Andromeda -> RE: Vaše mnenje? (16.11.2010 7:59:43)
IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil IZVIRNO SPOROČILO: kristinaj pa kaj če vsake toliko kakšnega skadi... a mu boš tudi pivo in vino prepovedala!!!??? Saj. Najbolje da si ga vzameš k sebi. [sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif]

tehnofil -> RE: Vaše mnenje? (16.11.2010 9:17:37)
IZVIRNO SPOROČILO: Tarči .... ampak problem je toplina to manjka v naši družini....., skratka živci so vse tri pripeljali zelo daleč....., ampak manjka toplina manjka odkrit in resen pogovor ....vsi normalno raumemo ona dva nama ne skačeta v zelje Veliko si povedala. Nekoč, ko si bila še majhna si si rekla, "pri meni pa ne bo tako. V moje življenje se nihče ne bo umešaval, da mi ga ne bi pokvaril". In te odločitve se držiš. Ne vidiš pa, da te ta odločitev sicer nečesa "varuje" te pa istočasno izpostavlja. Ni črno-belo. Vse ali nič. Lahko je tudi vmes, do meje do katere je zdravo. Problem je ta "meja", katero ne znamo definirati in nam je zato lažje "vse" oz. lažje "nič". Ravno zaradi težave postavljati mejo potrebuuješ pomoč še nekoga s katerim boš znala mejo določiti. Starši imajo svoje probleme - in psihične težave. A tvoja dosedanja pot te pa ne vodi v psihične težave? Imaš "srečo" da si se ustavila in začela razmišljati, kam pot pelje. Tvoja odločitev zagovarjanja neumešavanja te torej ni nič obvarovala pred enakimi težavami. Celo občutiš lahko kako deluje "politično" vmešavanje. Obvarovala te bo tvoja "zdrava pamet" in ne pravilo. Zdrava pamet pomeni, da znamo o zadevi razmisliti in jo čimbolj racionalno opredeliti. To pa lahko naredimo le če si širimo obzorje (o problemu). Težavo imaš v tem, da ne veš kje je meja med svetovanjem in umešavanjem. Zato si svetovanje staršev črtala. S tem pa tudi ravno tisto, kar najbolj v odnosih pogrešaš. Toplina in resen pogovor. Bolj kot o tem razmišljam, bolj mi prihaja na misel beseda ranljivost. Ranljivost (ne pa ranjenost) je sestavni del "topline". Dokler smo v školjki, zaprti v oklepu, ne moremo občutiti topline. Da lahko občutimo tolino moramo izpostaviti ranljivost. Kadar nas kaj rani se zapremo. S časoma "ugotovimo" da nas manj rani če smo bolj zaprti. Tu je past. "Včasih" moramo tudi raskirati da nas lahko kdo rani, moramo izpostaviti ranljivost, da lahko občutimo toplino, saj le s tistim, ki nas ne rani kljub izpostavljenosti lahko vzpostavimo topel medsebojni odnos. Bolj kot se izpostavljamo (obojestransko!) bolj topel je odnos. Večja je povezanost. Mož in žena. Lahko se zapirata vsak v svojo školjko, in je jasno kam to pripelje. Lahko pa si medsebojno zaupata tako kot na začetku veze in to zaupanje zavestno gradita naprej, kjub morebitnim občasnim "prizadetostim". Bolj kot sta dva odprta drug do drugega, bolj topel odnos imata. Odprti pa smo najbolj takrat, ko si medsebojno zaupamo težave. Torej s tem, ko si zaradi strahu pred vmešavanjem izključila starše iz svojega najožjega kroga si tudi onemogočila toplino odnosa. Ne vem kdo je kriv in zakaj je kriv. Pomembno je le eno, da si topel odnos želiš. Torej ga ustvari. Ne zaradi staršev, ampak zaradi sebe. In prvi korak je prav gotovo ta, da ne lažeš "da pač nista za skupaj". "Kupila hišo" in pol "samo nista za skupaj." Dobro namreč vedo, da si zaprta v školjko, ker niso neumni. Samo ugotovili so, da te iz školjke ne morejo izbezati, da moraš iz školjke sama priti.

RayBan -> RE: Vaše mnenje? (17.11.2010 5:58:55)
Jaz pa nisem nikjer zasledila ali on kadi že od prej, preden sta se spoznala, ali je začel kasneje. Če si ga že spoznala kot poharja je sedaj malo egoistično zahtevat naj neha.

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2]