ronja
|
Nekje se nismo razumeli. Otrok IMO pokaze, da mu nekaj ni vsec - takoj, kar pomeni babici, ki je z njim v banji.
Smo se razumeli. Seveda pokaže takoj v bani - samo ni nujno, da ga poslušajo;). Saj je Ronja tudi takoj pokazala, samo je babi pač ni poslušala. POtem, ko je bila starejša in ko se je to nadaljevalo/stopnjevalo, je pa pokazala še naslednji dan meni... In to je bilo tisto, zaradi česar sem jaz mela dost. Ker nisem mogla niti na wc, ker je bila vsakič čisto zdrmana potem.
Zdaj pa ni več problem: Ronja je medtem toliko zrasla, da lahko sama nedvoumno pove, če ji kaj ni prav, lahko sama pride in gre in ker se je nekaj časa samo tasta držala in od nej bežala, je bila babi res zelo žalostna, ampak je potem ugotovila, da ji pač paše en kanček več svobode in ji zdaj bolj pusti dihat (v varnem okolju njenega doma, zunaj jo seveda še vedno skrbi, ampak to je pogosto/normalno pri babicah) in tako se imajo super.
bakfark, ne vem, mogoče imaš prav pri špekulaciji, čeprav ona takrat pri Ronji navadno ni povedala po pravici, da se je mala ful drla (to sem recimo kasneje zvedela - od nje, seveda:), čeprav je bilo včasih očitno. Je bilo vedno "da se je ravnokar začela jokat in da sta ful prijateljici in sploh ni bil problem, to je glihkar začela jokat". Sva se z lubijem začela zezat, tako da zdaj pri nas pomeni "bit prijatelj" to, da se otrok dere . Se še zdaj vprašava: "a sta bili/a kaj prijatla?"
Meni se zdi brezveze otroka matrat: saj se podoji, pa je potem happy in se lahko lepo crklja pri drugih ljudeh. Na začetku so pač malo občutljivi na to, kdo jih drži, vsaj moji sta bili taki. Pa nimata zdaj nobenih problemov z bit z drugimi ljudmi ali navezanostjo, niti v vrtcu ni bilo nobenih problemov...
Nimam pojma, ali je tu tašča res vsiljiva - tvoje predvidevanje, da sta si z otrokom intimna, sicer ga ne bi tja dajali čez noč, je ravno tako ziher kot moje, da je tašča vsiljiva, ker je mama tako napisala... Nobeno ni ziher. In se strinjam: če sta si z otrokom intimna in si tudi otrok to želi, potem ok.
Moji mali sta recimo bolj sramežljivi in dokler se ne sprostita, nočeta it preblizu tujcem. K babi seveda gresta, saj nobena ni tujka in ju imamo radi. Samo kadar koga dalj časa ne vidita, sta pa najprej bolj zadržani, čeprav mi nismo - otroci se ne spomnijo tako dobro. Recimo tudi pri mojem očetu (pa je moj oče in ga imam rada in nimam nobenih zadržkov prde njim;), ker ga pač ne vidita tako pogosto (recimo 1x na mesec, zdaj se pa enkrat 3 mesece nismo videli - splet okoliščin). Pač najprej rabita malo, da se spomnita, kdo je to, pa da je vse ok. In Ronja recimo z veseljem ostane sama z njim, Lejla pa še noče, ker je še mala in ker ga še ne pozna tako dobro (3 mesece je pri 18 mesecih 2x več (1/6 življenja) kot pri 3 letih (ko je samo 1/12 življenja)...) Pa ni on zato nič užaljen, recimo. In bi nama pasalo, da bi lahko lepo obe pustila tam in šla nekam sama . Pa ni noben problem v vrtcu, recimo - samo tam pač pozna vzgojiteljice.
Tako da ni vedno to neka starševska paranoja ampak čisto normalno poslušanje otroka, kaj mu je ok. Meni se zdi brezveze silit, ker se vedno izkaže za slabo.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
