Anonimen
|
Pozdravljeni, potrebujem bolj psihološki nasvet... moj prvi porod je bil katastrofalen, zame je bila to največja fizična in psihična travma v življenju... Prav zaradi te negativne izkušnje, ki ji je sledila dalj časa trajajoča depresija, se več nisem odločila za naslednjega otroka. Sedaj sem po nekaj letih ponovno noseča, ker imam vseeno zelo rada otroke in razmišljam o carskem rezu, ker je otrok zaenkrat še obrnjen z ritko navzdol, otrok je velik, jaz sem majhna, posledično me skrbi ponovna epiziotomija in rupture. Imam še nekaj razlogov psihične narave in sicer, bi mi bilo veliko lažje, da vem točno kdaj bom šla v porodnišnico, saj imam konstantno lažne popadke, in tudi v prvi nosečnosti me je to psihično zelo utrudilo, saj sem imela zadnja dva meseca konstantno lažne popadke, bila sem hospitalizirana, en dan so mi rekli, da bom v kratkem rodila, potem spet, da ne bo še nič... in to se je konstantno ponavljalo. Poleg tega sem po karakterju takšna, da ne prenesem negotovosti, zato se mi zdi, da bi mi bilo veliko lažje da se dogovorim za točen datum. Pri prvem porodu sem poleg neznosne bolečine doživela tudi izredno ponižanje, odvzeto mi je bilo vso dostojanstvo, skratka počutila sem se popolnoma razčlovečeno in nemočno... Verjamem, da bi si lahko pomagala tudi z akupunkturo, hipnozo, meditacijo in podobnimi pripravami na porod, vendar me skrbi, da bi kljub temu v dejanski situaciji odpovedala in ne bi bila zmožna pozitivno izpeljati poroda .... Aja, rodila bom pa v vsakem primeru v Avstriji, kjer so mi rekli, da so razlike v okrevanju po CR ali vaginalnem porodu minimalne. Ali to drži in kaj mi svetujete? Ne vem, če samo preveč kompliciram ali imam realne razloge za CR? Najlepša hvala za odgovor!
|