|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Strah za otroka
3.8.2005 19:30:53   
Mateja-13
Najprej naj povem, da sem mamica dveletnega zdravega fantka, novembra pa pričakujemo še eno štručko.. Porod ni bil lahek, zakompliciralo se je zaradi brezvestnega osebja, ampak o tem drugič.
Moja težava je v tem, da sem v posameznih trenutkih v takem strahu za otroka, da je joj... Npr: hodimo ob vodi jaz pa si že zamislim, kaj bi bilo če bi se mi izmuznil, padel v vodo, kako bi ga iskali, mojo bolečino. In take situacije si znam kar dobro izmislit in potem premlevat. Vem, da je to povsem negativna energija in da se je treba pošteno skoncentrirat, da te misli preženem. Ko se zavem, kako razmišljam se samo zahvalim, da je moje dete OK. Ne vem če je to normalno, ali bo to minilo... Se komu dogaja kaj takega?
Spomnim pa se ženske kateri je sin umrl ko je bil star 16 let in rekla je, da je ona ves čas bila v strahu za tega otroka, da se mu nebi kaj zgodilo. Sem normalna?
Drugače smo finančno preskrbljeni, službo imam zagotovljeno, doma zmorem vsa dela (tudi mož mi veliko pomaga). je pa res, da moj mož pravi, da velikokrat po nepotrebnem paničarim.
Neposredna povezava do sporočila: 1
   Strah za otroka
3.8.2005 19:32:20   
Primoza
To je povsem normalno, saj jaz osebno bi to rekel. Mene vedno preganjajo podobni strahovi, ki tudi niso odveč - največ nesreč se zgodi prav takrat, ko tega ne pričakuješ na najbolj običajnih krajih...

(odgovor članu Mateja-13)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   Strah za otroka
3.8.2005 19:40:25   
jazz
Te čisto razumem, ker tudi jaz precej scenarijev dam skozi čez dan. Mislim in upam da to ni nič čudnega, kaj bi šele bilo če bi nama bilo vseeno!

(odgovor članu Mateja-13)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   Strah za otroka
3.8.2005 19:42:36   
sarči

Mateja,tudi meni se to venomer dogaja,o tem sem že pisala,zgleda,da je to normalno(do ene mere)!!!
Treba je takoj odslovit take misli,tudi jaz se trudim,pa mi ne rata lih najbolj!
Upam,da bo kdaj minilo(ta strah in hudi domišljiski scenariji),ker pravjo,da če o tem stalno misliš,prikličeš!!!!

Lepo uživaj z svojim detetem in v pričakovanju drugega!!!Razmišljaj pozitivno,drugega ti ne vem rečt!

Ena :rozica: zate!!!

(odgovor članu Mateja-13)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   Strah za otroka
3.8.2005 19:43:41   
Marogica
te strahove občutim tudi jaz.Mislim, da so nekaj povsem normalnega. SIcer moje "zgodbice" ne gredo tako daleč (kako otroka iščejo v vodi, moja bolečina), temveć kaj bi naredila, če bi prišlo do te ali podobne situacije.Je pa res, da si "zgodbice" lahko izmislim tudi v drugih situacijah, ki so v zvezi z otrokoma ali pa na splošno.
Jaz to opravičujem s tem, da je bolje biti v mislih vsaj 5 min pred otrokom. TOrej , da razpleteš situacijo v naprej in se lahko dostikrat izogneš kakšni nepriejtni situaciji.
Zame nisi nenormalna. O tej ženski, o kateri si napisala, da je bila vedno v strahu za otroka, pa tole: to ti bo povedala VSAKA mama in tudi oče in nima veze s tem, kar se je zgodilo.

(odgovor članu Mateja-13)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   Strah za otroka
3.8.2005 20:56:31   
m jana
Jaz osebno menim da previdnost ni nikoli odvec! Doziveli in preziveli smo nesreco oz. poskodbo otroka! Krivde ne pripisujem nikomur ne mojemu partnerju in ne meni ker sva bila oba zraven! Nekaj casa sem bila panicna ze ob vsakem plezanju na stol! Saj vem da se slisi butasto ampak...!
Iz vsega tega sem pa potegnila zakljucek:
Ziveti moramo za ta trenutek zdaj! Ne samo iskat nesrece ampak uzivat v tem, kar imamo, kajti ce nevtralno pogledas, vidis da sploh nimamo tako malo, kot jamramo!

(odgovor članu Mateja-13)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   Strah za otroka
4.8.2005 0:11:01   
Kadija
Kako sem si oddahnila, ko sem ugotovila, da nisem edina s temi strahovi. Priznam sem se tudi jaz že spraševala, če je to sploh še normalno:ups:
Ni pa prijeten občutek,ko se zatopiš v takšne misli in se mučiš samega sebe.

(odgovor članu Mateja-13)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   Strah za otroka
4.8.2005 8:23:51   
PIAF
predobro poznam ta občutek. Jaz sem popolnoma enaka, še ko se po cesti peljemo, si zamišljam, kako skrenemo iz nje in bum...potem mi gredo po telesu takšni mravljinci, da je joj. Včasih ko razmišljam tako negativno, mi kar solze pridejo na oči.
Res moramo te misli čimprej pregnati, saj negativno vplivajo na našo psiho in lahko res s tem prikličeš nesrečo. Ljudje imamo zelo veliko moč misli! To je dokazano. Čeprav to predobro vem, ne morem iz svoje kože. Se pa trudim.

(odgovor članu Mateja-13)
Neposredna povezava do sporočila: 8
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Pet nepriporočljivih praks pri hranjenju s...
Hranjenje s stekleničko že od nekdaj velja za lažji način hranjenja. Verjetno je to razlog, zakaj v preteklosti nihče ni...
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...




Najbolj naporno obdobje.
пеперутка16

Kdaj vam je bilo najbolj naporno biti z vašim/vašo malčkom/malčico?