|
Rižkoo -> RE: Oktobrčki 09 (9.12.2010 14:44:29)
|
Oj punce.
Lenika83, vesela, da si vesela. Je bil tak namen.
MM, jst Liama sicer ne puščam samega, ker ni blo oz ni potrebe. Če grem vn... ampak res, ko poštar zvoni... je tak vik in krik, da joj ampak tko je in tudi to bo minilo. Traja 3 minutke... , ko pridem nazaj, je spet vse ok. Sprot se mu javim, me sliši.... Ko kaj delam, hodi za mano. Včasih se zamoti, ne opazi, da me ni..., pol gre od sobe do sobe... , če me hitro ne zagleda..., zajamra tok na glas, da se sam nasmejim... Uglavnem, ne skrbi. LMju ne bo čisto nič..., čez čas se bo navadil, da mora mami iskat in da mami pride nazaj. Res pa.... govorim o kratkem času odsotnosti.
googica..., no vera gor dol. Jst se tuki sploh ne strinjam s tabo ampak.. sej veš, to je sam moje mnenje. Sm študirala a sploh kej pisat... ampak ja, zakaj pa ne. Mimogrede tudi..., nismo vsi krščanske vere ..... tako da...., ja, se ne strinjam s teboj. Lohk bi se poglabljala, razpravljala in analizirala ampak... zakaj???
Absolutno strinjanje z Rozilu - zdrav razum!!!
Naša situacija je kot je bila. Res več počivam ampak več kot to, pa ne gre. Včasih si grem prv na jetra.... iz problema v problem..., iz jamranja v jamranje.... ampak... sej nočem vsega tega, res ne. Hočem samo, da gre ta 2010 čimprej stran. Se bom bolš počutla... ko nastopi novo leto. To leto je blo za nas tak poraz, tok žalosti, tok enih groznih izkušenj, da... nočem sploh razmišljat o tem. Pa še zaključuje se v strahu. Ja, tak strah mam v sebi, da vam opisat ne znam. Ponoči se zbujam.... , sanjam, da mam popadke... , sanjam kako sm rodila tako malo pikico..., zelo zgodaj in so jo sam pikal, same žičke so ble okrog nje.... ne vem a je to psiha al karkoli že... Dol mam filing, da bo kr neki vn padlo.... Uglavnem, moje psihično stanje - brezveze. Pa podoživljam vse te preglede z Liamom in pikanja in preiskave in... oooooooo, obup.
Sm se pa naročila k Pušenjaku v nedeljo. Je dežurn v porodnišnici in je rekel, glede na opisano je stvar kr resna, da nimam dost cajta in da naj pridem, me bo še on pogledal. Komaj čakam in srčno upam, da bo kšna vzpodbudna v smislu, da pa sploh ni tok hudo. Vse bi dala za ta stavek.
No, naš sinko pa... v vrtcu uživa. Prinaša take pametne stvari, včeraj pa me je čist presenetil. Je bil čist preveč za mene. Drl se je, po tleh metal... , me udaril, ..... in spet drl tok, da je bil cel vijolčen. Men ni blo nič jasno..., sm ga sam ziignorirala, se obrnila in šla. Pa je prišel za menoj ves poklapan in v solzah in z stegnjenimi rokicami, da naj ga vzamem. Sm ga vzela.... in spet. Me je tko v trebuh usekal..., da sm čist znorela, se zadrla. In ne, on nazaj!!! To bi mogle vidt..., prv kreg sva mela. In teh 10 min me je kr oželo. Nism prepoznala svojga otroka, res ne. In študiram od kod je to privlekel, kje je videl?!! Obup!! Kok strog, jezn bo treba bit???
Drugač pa, spi z nama. Naju ne moti, lepo nam je. A je to prav ali ni..., tko je. Včasih sm bla pametna, da ne..., da otrok mora spat v svoji postelji,.., no. Ni vse tako, kot sem govorila.
Dudika - obvezno za zaspat ponoči. Spi celo noč, od 19-20 pa po novem do 06:00. Ati ga zdaj pelje v vrtec. Se zbudi 2x, 3x, ker je žejn, to je vse. No, večinoma so si noči podobne, ne pa vsaka. Moram rečt, da se naspim, sem naspana. Čeprav odkar mam nalogo počivanja....., zjutraj kar podaljšam, danes do 11:30. Moram nadoknadit za vse za nazaj.
Komisija mi je podaljšala bolniško od 27.11. do 8.12.. Danes sem že nikjer. No z novimi papirji, ki smo jih poslali naprej, naj nebi bilo težav. Je G rekla, da si me noben ne bo upal poslat delat v takem stanju. Bomo vidli. Zdej bi šla raj delat kot pa tko..., živet v strahu. A bo dons, jutr... čez teden, mesec...
Nč, to je to. Lepo bodite.
|
|
|
|