|
saratanja -> klopi, komarji in borelija (2.8.2005 21:35:49)
|
Se moram malo potožiti tule. Naš mali enoletnik je dobil borelijo. Njegov prvi klop v življenju in že so se pojavili znaki borelije. Da pa bi bila smola še večja, je prve znake borelije dobil na Malti, kjer te bolezni sploh ne poznajo.
Mali je že prvi dan poti dobil neko čudno lisico pod očkami in rdečo liso na licu. Sva mislila, da sva ga mogoče preslabo namazala ali pa je dobil reakcijo na preveč vročine. Sva ga naslednji dan čuvala v hladu in senčki, lise pa so se kar večale. Tretji dan je že imel narisana očala okoli obeh očkov, lisa na ličku pa je postala večja in v sredini svetla. Izgledalo je prav čudno in sploh ne na mestu ugriza, pa sva vseeno poklicala domov našo pediatrinjo in smo dobili ukaz...takoj k zdravniku, lahko je borelija. Zdravnik na Malti se je na srečo že srečal z borelijo, ko je zdravil neke Dance. Predpisal je antibiotik, ni pa nas mogel poslati na testiranje, saj jih tam ne delajo..oziroma vzorce pošljejo na celino. Po dveh dneh antibiotika, so lise lepo izginile. Sem mislila, da smo s tem več ali manj opravili....pa so žal na infekcijski doma ugotovila, da ni imel samo enega znamenja ampak dveh in v takem primeru pomeni za drugačno obliko borelije, ki jo zdravijo z dajanjem močnih antibiotikov direktno v žilo. Tako se je za nas začelo mučenje v petek. Na videz čisto zdravega fantička smo pripeljali v bolnico...potem pa je sledilo punktiranje. Še sedaj me je groza, ko se spomnim otrokovega joka, ko sem ga čakala, da ga prinesejo nazaj. Potem pa tri dni mučnega bivanja na infekcijskem oddelku. V najbolj vročih dneh, v sobi brez klime na južni strani. Niti ventilator, ki smo ga prinesli v sobo ni kaj prida pomagal. V nedeljo so nas sicer neradi, pa vendarle spustili domov. Sedaj pa vsako jutro po antibiotik. Mali je pravi pogumni junaček, ki potrpežljivo pusti, da mu vtikajo kateter, nastavljajo cevčice...in vse tisto čakanje, da se steklenička z zdravilom sprazni. Včasih se mi zdi, da sem jaz bolj na koncu z živci. Bogi mali. Le kaj je bilo tega treba. Jaz sem dobila v življenju že množico klopov, borelije pa nikoli. Mali pa s prvim klopom....sicer pa sedaj pravijo, da so okuženi že tudi komarji. Na kliniki srečujemo kar nekaj takih primerov.
Ah, morala sem malo potožiti. Sploh pa ker sem pri vsem tem, še prav besna na naše zdravstvo...nimam pojma, če je bilo tako agresiven način zdravljenja sploh potreben....zdravnica pravi, da je bilo tako zgodaj ugotovljena borelija, da bojo verjetno vsi testi itak negativni???? Pa še za bivanje v bolnišnici moram plačati (kot za kak drag hotel)in dati svoj dopust, češ, da je za malčak ital preskrbljeno...nisme pa videla, kako bi bilo za njega preskrbljeno..kdo bi bil ob njemu celo noč, ko je jokal od prestanega strahu, kdo bi ga držal ležečega, da si ne razboli še bolj ranjeno mesto... Mislim, a to je v imenu večje natalitete ali kaj?
Itak pa se ve, da bi za svojega malega naredil vse...naj stane kolikor že hoče, pa tudi če bi moral vse noči na glavi stati, le da bi mu lahko kakorkoli pomagal.
|
|
|
|