Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: meta21
Nisem vas prebrala, ker ste veliko napisale pa tudi zato, ker enostavno ne morem. Celo noč sem razmišljala, da ne bom nikomur potožila dokler ne vem, kako se bo zadeva zaključila ampak nekomu moram povedat in ljudem, ki me poznajo, ne morem, ker me je preveč sram.
Saj veste, da sem vam že nekajkrat napisala, da imava z možem težko obdobje. Sicer krasen človek je postal čisto nedostopen in hladen. Sem mu nekajkrat zatežila in je blo za kak dan bolje ampak vedla sem da se nekaj kuha, ker se je popolnoma zaprl vase. Včeraj sem imel vsega pol kufer in sem mu rekla, da naj se enostavno izseli, ker ga ne morem več prosit, da bi me imel rad in da rajši vidim, da sem sama; se vsaj ne bom veselila vsakega njegovega prihoda domov in bila potem še bolj razočarana, ker si vedno najde izgovor, da je sam npr. v garaži ali za računalnikom. Saj nisem res želela, da gre, samo prisilit sem ga hotela, da se mi odpre. In se je ...  Povedal mi je, da je popolnoma zmeden, da ne ve, kaj čuti do mene, da se mu toži po nekem drugem življenju (skupaj sva 10 let od njegovega 17. leta), da ne ve, če zmore bit oče in mož ... in na koncu sem zvlekla z njega tudi to, da nekaj čuti do sodelavke, s katero sta se v zadnjem času ful spoprijateljila (zaposlen je od septembra) in da si ni na jasnem, kaj to pomeni. Da bi rad ostal pri nas ampak, da ga hkrati vleče tja. Ona ima fanta, vendar sta tudi bolj na trhlih tleh. Sem jo pred časom spoznala in je čisto ok punca. Verjamem, da še nista nič imela ampak verjetno bi oz. bosta ob prvi priložnosti.
Pred spanjem sva oba jokala. Objemal me je in mi govoril, da me ima rad ampak da je res zmeden. Da mu je žal in da se ni nekega dne zbudil in se odločil, da bo tako in da bi vse dal, da se to ne bi zgodilo.
Celo noč sem jokala. Ne morem vam povedat v kakšnih nečloveških bolećinah sem. Pred Lovrom moram skrivat, ker je takoj začutil, če je kaj narobe, pred očetom moram skrivat, ki živi v isti hiši ... meni pa razpada svet.
Zdaj enkrat pride iz službe. Bom vidla, kaj bo danes. Držite pesti ...
Tole je pa še mene v jok spravlo. Drži se, če kaj rabiš, mač mojo cifro gsm pa pokliči. Da se malo potolažiš. Pred Lovrotom poskušajta do zadnjega skrit, ker vem kako je bilo pri meni, ko sta se pri 5 letih ločevala in ločila. Čeprav, mi je mami vedno govorila da je skrivala, samo jaz sem vedla da ne štima.  
Daj mu čas, sicer ne da bi plašila sam sodelovke so vedno problem, je pa res, 10 ur jo gledat. Sicer zdej bom mal obsojala, samo bi tudi ona mogla vedeti, da ima otroka družino in da je v pričakovanju novo dete. Vem pa, da se dostikrat radi moški tožijo na ramenih žensk, samo če zdržita v službi tok ur še ne pomeni, da je to to. Se je pa mojim sprejšnim podobno zgodilo, sicer, ni bilo otrok vmes, ampak mi je tudi reku, da se mora zdivjat. Obup, ko bi vedeli kako je to za nas hudo sploh pa v tvojem stanju  Daj mu čas, leta niso ovira naj te to ne moti. Vem, da se bojiš, kako pa kaj do njega sedaj stopit, da ne boš kakšne napake naredila in obžalovala ter odgnala od sebe. Upam, da se vse skupaj uredi
|
Natisni
čeprav boljše, da si vsaj zdej izvedela kaj je na stvari kot da bi si še naprej razbijala glavo s tem kaj je sploh narobe. Žal ti več kot poslat milijon objemčkov in pikicpokic ne morem ... 
. Na CSD naj pa 
kar gre, se ti še P za tolk podaljša kolkr sta prezgodi rojeni, cajta je pa res samo tri dni. Kako pa de si kar rodila, če nisem prefirbčna? Je šlo po "naravni" poti al so ti kaj sprožili? Upam, de nisem prefirbčna 
, odgovora pa tut ne pričakujem kuj, vem da imaš boljše "delo" 
. Eh, mam kr solze v očeh 
. 
. 
noter ne vem recimo ene dve urci. Al te začne boleti hrbet/križ? Sej to sprašujem za bolj majhnega otroka, ne ravno starega 3 leta 
) razmišljala, kako je fajn, kt je (skori) vse že doma - še "ta velko" posteljo mormo dočakat, de se špampek sprosti 
Čestitke mamici in atiju, in seveda punčkama, želim vam, da se boste kar se da hitro doma cartali. Refleks pa bota že dobili 
