ronja
|
moj sin je star3,5 let, se včasih stepe v vrtcu,, je živahen in ne posoja igrač,...ALI JE TO TAKO ZELO NAROBE
To je odvisno od tebe: vsak ima svojo lestvico, kaj bi rad od svojega otroka, kako bi ga rad vzgojil. Meni recimo ni sprejemlijvo, da ne bi posojali igrač, ker imam pač dve in bi to pomenilo non stop kreganje, kar se mi pa ne da. Edinčkom ni tak problem.
Živahnost se mi ne zdi problem, to, da na konflikt reagira s tepežem, bi pa poizkusila spremenit, da bi se znal drugače izrazit.
Živahni sta moji tudi, za koga gotovo preveč, meni je pa to všeč, da nista mirni. Nista pa nasilni, ker tega pa ne podpirava. Recimo komu se zdi nezamisljivo, da se vesita po pultu v trgovini, nama se to ne zdi noben kriminal - saj se mi tudi gor naslonimo, pa tudi otrok ne more pri miru stat 15 min., ko čakamo...
Po moje imata vzg. že dalj časa težave z njim, zato je bila tole samo pika na i in je počilo, zato želita, da se zmenite. Nihče ne sliši rad kaj slabega o svojem otroku, vendar se vseeno splača poslušat.
Ti dam primer od mojih staršev: moj brat je zadnji otrok, pa še fantek in je bil nenormalno scrkljan, brez delovnih navad whatsoever. Ko so učiteljice v prvih letih (je hodil v poizkusni program, kjer že takrat prva 3 leta niso imeli ocen) poizkušale povedat moji mami, da ta zlati fantek nima nekih socialnih veščin (se je tepel fuuuul, karkoli ni bilo po njegovo, je ponorel), pa da mu učenje ne gre ravno tako super duper, kot sta bila navajena od naju s sestro (ista učiteljica je učila že naju v 1. razredu) in da bo treba malo delat z njim... mama tega enostavno ni slišala. Ker je bil super duper fantek. Pa bi bilo boljše zanj, da bi slišala. Ker tako se je samo tepel par let. In ko so se začele ocene, sta tudi starša videla, da bo pa treba nekaj naredit, samo mu nista več znala privzgojit navad in tako se je mami z njim učila še v srednji šoli . Faksa pa še ni vedno naredil - prav iz istega razloga: ker se ne zna učit, toliko kolikor pač rabi, da naredi izpit. Pa ima študij, ki ga zanima, sam ga je izbral, nihče mu ne teži, denarno je preskrbljen, vse... Samo če zamudiš tista zgodnja leta za privzgajanje nekih navad, potem je kasneje vedno težje. Zdaj sam ve, kaj je problem in se trudi to spremenit (socialno se je čisto spremenil, je zdaj čisto ok), samo mu je težko.
Moja sestra je bila vedno odličnjakinja, nobenih problemov v šoli. Vendar je učiteljica v OŠ vseeno opozorila starše, da sestra ne mara ničesar posodit in nič pomagat sošolcem, ter da je en mali egoistek, pa nežno namignila, da naj kaj ukreneta glede tega. Starša seveda čisto užaljena - imata takega zlatega otroka, nobenih problemov z njim, oni se pa še upajo zmrdovat, da ni dost dobra . NO, zdaj oba starša priznavata, da je imela tista učiteljica še kako prav in iz tistega malega egoistka je nastal en velik egoist... In zdaj ne moreta nič več, samo gledata lahko, kaj bi popravila, če bi lahko.
zato jaz vedno poslušam, tudi kadar mi kdo kaj med vrsticami govori. Zato ves čas preverjam pri vzg., a je vse ok, jih prosim, da naj mi povejo, dokler bo stvar še nedolžna, ker je takrat najlažje popravit, itd... Se splača. Dokler malo zaviješ s poti, imaš malo pot, da vrneš barko na pravo pot. Ko si že ornk odjadral, je pa daljša...
Sicer ne vem, kako je v drugih vrtcih, vendar v tem vrtcu v teh dveh skupinah, kjer sta moji punci se res kaj dosti ne tepejo, ne slišim nič o tem, ne od vzg., ne od staršev, na sestanku sta vzg. od Ronje bili zelo zadovoljni, da imata tako fajn skupino, kjer ni nobene agresije not, tudi na skupnem pikniku ni nič kaj takega kazalo, kadarkoli pridem, nikoli ne slišim nobenega hudega prepiranja ali joka... Ne vem, meni ni tako zelo normalno, da se otroci ves čas tepejo, ker se znajo tudi drugače zmenit, vsaj ti, s katerimi imam sama izkušnje. Se pa v Lejlini skupini vzg. zelo trudita, da uveljavljata tak red, ker imata 10 fantov v skupini in pravita da se kar pozna, pa veliko otrok z močno osebnostjo, ki sprobavajo svoje meje in svoj prav. No, nad malo sta pa navdušeni, bi meli 14 takih baje.pa se tudi nanjo nihče ne spravlja - pravita, da mogoče zato, ker je tak karakter, da ne provocira, če je kdo slabe volje (mogoče se tega navadita doma: ker kadar je en od naju slabe volje, ga drugi potolaži ali da mir - in to poveva tudi otrokoma - in tako se naučijo, da kadar je kdo slabe volje, mu daj mir ali ga potolaži, če ti to dovoli. Ful pali! vsaj pri najinih, no)
Sem mnenja, da ce je problem, je treba sproti obvescat, da lahko starsi ukrepajo.
podpis. in če nič ne rečejo, je dobro sproti spraševat . Ziher je ziher. Dostikrat niso več isti vzg. popoldne, če se skupine že združujejo, ko starši pridejo po otroka, zjutraj pa itak nikoli ni časa. Zato je pametno vprašat.
Po moje se splača začetne znake nasilja zatirat, ker potem do večjih niti ne pride. Če pa se ti to ne zdi nič takega, potem otrok ne ve, da to v bistvu ni ok. ker tudi mami ni nič takega.
|
Natisni
