nejcko
|
Tole debato spremljam že od začetka, sicer res bolj z enim očesom, pa vendar.
Načeloma se strinjam s tistimi, ki podpirate, da se DSP po smrti prejemnika vrne nazaj, vendar je to zelo zelo dvorezen meč.
replicirala bom samo nekaj točk, ki so mi padle v oči.
Vsi pravite, naj človek proda svojo lastnino za manjšo ter nato živi iz razlike v ceni. hja, lepo se sliši, ampak to vendar ni tako enostavno.
Vsi govorite o tem, kao imajo nekateri prejemniki DSP ogromne hiše, ki jih ne prodajo; tukaj se je v prvi vrsti treba vprašati, kje so te hiše. Lahko je res neka ogromna hiša v neki zabačeni vasi v Prkmurju, toda vsi vemo, kakšna je njena tržna vrednost. Prvič, tako hišo je zelo zelo težko prodati, če pa jo že uspejo, si za ta denar komaj lahko privoščijo kakšno spodobno stanovanje. Torej, razlike v ceni skoraj ni - od česa naj bi ta človek potem živel in predvsem, koliko časa. Kaj pa potem?
Vsi tudi vemo, da so manjša stanovanja praviloma dražja kot večja, torej se znajdemo pred issto dilemo kot v prvem primeru.
In ja, lahko nekdo proda trisobno stanovanje v Lj in gre živet na Ptuj, toda zavedati se moramo, da imamo v večini primerov tukaj opravka s starejšimi ljudmi - mar res nihče ne pomisli na na nič drugega kor le na finančno plat zgodbe 
Zamislite si eno 60-letno gospo, ki je celo življenje živela v centru Lj, tu ima prijateljie, družino v bližini, socialno življenje ... Da se tak človek preseli nekam na Ptuj - kaj bo z njim. Daleč od družine, od prijateljev, vsi vemo, da se starejši težje socializirajo ... aja, prej ga bo pobralo, saj res! Kakšnen blagor za ZPIZ 
Hočem reči, da je nemogoče vse matati v isti koš. Najhuje papri vsem tem pa je, da spet nasankajo tisti, ki so se DSP-ja "posluževali" kratek čas (ker drugače si niti ne bi mogli ničesar ustvariti), medtem ko vsi ostali, mladi, đankiji, pijanci, tisti, ki leta in leta prejemajo socialno, jo izkoriščajo od a do ž (tudi živijo v socialnih stanovanjih), pa bodo lepo še pokopani na državne stroške.
In smo spet tam, kjer smo vedno - nasanka spet najšibkejši, medtem ko največje barabe in luzerji pridejo lepo skozi.
Sama že nekaj let robim, da je sistem DSP-ja povsem zgrešen. Socialna pomoč bi mogla biti res neka premostitvena pomoč, razen za kakšne invalide ipd. kot dolgotrajna oblika pomoči. Za vse ostale bi moral veljati nek limit, npr. eno leto, po tem času, če si človek ne najde dela, mora za nadaljne prejemanje DSP-ja vsaj 4 ure dnevno oprabvljati neko družbeno koristno delo (pometanje cest, praznjenje košev, čiščenje zelenic, ...). Če nočeš - papa pomoč.
|
Natisni
- lepo so doma, uradno brez dohodkov, in vlečejo socialne ugodnosti povsod. Ker v primeru, da si brez službe in rednega dohodka, se ugodnosti nabere kar nekaj. Ampak žal na račun takih, tudi ti dobiš manj. Ni pa čudno da je kot je, saj je celo zelo prisotna klima, tudi tukaj na forumu - naj se vsak znajde in obere državo. Veliko jih pa ne pomisli tako daleč, da se jim morda v prihodnosti res zgodi kot tebi.
). Ampak dejansko nekam meje morajo postavit. In če živiš v zelo veliki hiši, potem je nekak logično, da imaš imetje - vzet ti ga ne morejo, če ga nočeš dat, ampak jasno, da pa če človek noče prodat bajte, da potem dediči vračajo iz njene vrednosti. Bi pa na to definitivno morali opozorit. 
Mater sem žleht, ampak jim sladko privoščim. 
mene ste/so na enem drugem postu trgale narazen, ker sem se hotla it kao navidezno samohranilstvo(sej situacija je res bla in je se cudna) in tam ni nobena rekla, da kot delovna mama dobim kvecjemu kakih 10 evrov vec otroskega dodatka in ne kakih milijonov od drzave... 
.
